Pisalnica
Ojla,
tole je naslednji del moje zgodbe. Ne pozabite komentirat, najboljši komentar bo nagrajen.:wink:
Po treh dneh prebivanja v gradu sem ga že do dobra spoznala. Glavna vrata so vedno, ampak res vedno zaprta. Ne vem kaj si mislijo stanovalci, kam sem šla pa to. Edini, ki sem ga do sedaj opazila je bil tisti moški pri moji postelji. Priznam, po nekaj dneh sem začela razmišljati kdo je in ali mi je znan, a vse kar se spomnim je udarec v množici ljudi. Najbrz vas zanima kaj se je zgodilo. Mene tudi, kar naenkrat sem izgubila spomin. Spomnim se le odsekov mojega življenja, pa še to bolj slabo. Danes sem se odločila poiskati zasilni izhod. Saj veste kako je to v knjigah, skočijo skozi okno ali kaj takega. Ne boste vrjeli kaj sem ugotovila. Sploh ne vem kako to, da tega nisem prej opazila. Vsa okna imajo rešetke. Tile ugrabitelji pa so res vse dobro premislili. Mislim resno, kako naj odidem. Čeprav niti ne vem kje sem in kam naj grem, a vseeno, ne želim si ostati tukaj. Kdo bi si želel Božič preživljat kot ujetnik? Jaz sigurno ne! Torej moram narediti plan. Kako čudno to zveni, me prav zanima ali bom o tem potem pisala zgodbo? Kakorkoli, moram nekako pobegniti s tega kraja. Oh ta Božič, pa Božiček, ki pride skozi kamin. Čakaj malo! Saj res! Kamin! Lahko pobegnem skozi kamin! A ne še zdej, moči mi kar naprej pohajajo. Poskusila bom čez kakšne tri dni, čeprav ne vem kateri dan je danes in koliko dni sem že tukaj.
Mislim, da so trije dnevi minili, čas je za pobeg. Začela sem plezati. Res dolgo sem plezala. Umes sem se parkrat tudi ustavila. Sreča, da mi niso pošle moči. Prilezla sem do vrha. O, ne! Na dimniki je taka streha. Reža za prehod je premajhna. Morala bom še enkrat splezat dol in vzeti kakšen izvijač ali kaj takega, da bom lahko streho spravila dol. Moram še rezmislit kako. Zdajle si bom za začetek le ogledala kako bi to lahko odstranila.
To je to za danes, upam, da vam je bilo všeč.
Jany
tole je naslednji del moje zgodbe. Ne pozabite komentirat, najboljši komentar bo nagrajen.:wink:
Po treh dneh prebivanja v gradu sem ga že do dobra spoznala. Glavna vrata so vedno, ampak res vedno zaprta. Ne vem kaj si mislijo stanovalci, kam sem šla pa to. Edini, ki sem ga do sedaj opazila je bil tisti moški pri moji postelji. Priznam, po nekaj dneh sem začela razmišljati kdo je in ali mi je znan, a vse kar se spomnim je udarec v množici ljudi. Najbrz vas zanima kaj se je zgodilo. Mene tudi, kar naenkrat sem izgubila spomin. Spomnim se le odsekov mojega življenja, pa še to bolj slabo. Danes sem se odločila poiskati zasilni izhod. Saj veste kako je to v knjigah, skočijo skozi okno ali kaj takega. Ne boste vrjeli kaj sem ugotovila. Sploh ne vem kako to, da tega nisem prej opazila. Vsa okna imajo rešetke. Tile ugrabitelji pa so res vse dobro premislili. Mislim resno, kako naj odidem. Čeprav niti ne vem kje sem in kam naj grem, a vseeno, ne želim si ostati tukaj. Kdo bi si želel Božič preživljat kot ujetnik? Jaz sigurno ne! Torej moram narediti plan. Kako čudno to zveni, me prav zanima ali bom o tem potem pisala zgodbo? Kakorkoli, moram nekako pobegniti s tega kraja. Oh ta Božič, pa Božiček, ki pride skozi kamin. Čakaj malo! Saj res! Kamin! Lahko pobegnem skozi kamin! A ne še zdej, moči mi kar naprej pohajajo. Poskusila bom čez kakšne tri dni, čeprav ne vem kateri dan je danes in koliko dni sem že tukaj.
Mislim, da so trije dnevi minili, čas je za pobeg. Začela sem plezati. Res dolgo sem plezala. Umes sem se parkrat tudi ustavila. Sreča, da mi niso pošle moči. Prilezla sem do vrha. O, ne! Na dimniki je taka streha. Reža za prehod je premajhna. Morala bom še enkrat splezat dol in vzeti kakšen izvijač ali kaj takega, da bom lahko streho spravila dol. Moram še rezmislit kako. Zdajle si bom za začetek le ogledala kako bi to lahko odstranila.
To je to za danes, upam, da vam je bilo všeč.
Jany
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo. Rez zanimivo. Spremljam. Aja še eno vprašanje vesela sem če boš odgovorila. OD KJE TI TE IDEJE? Res me zanima, ker sem sama v zadnjem času zelo začela pisati zgodbe. Jaz ideje dobivam iz prebranih knjig ali pa opazujem dogajanje okoli sebe in potem začnem pisati. Res bom vesela če mi odgovoriš. :grin:
Lp Plesalka :heart:
Lp Plesalka :heart:
1
Ojla,
prav zares ne vem. Malo probavam in potem se še česa spomnim in dodam. Je pa res, da je veliko težje začeti pisati. Če pa še nisi brala je na zelo podoben način napisana knjiga Morrigan Vran. Sicer je dogajanje čudno, ker je čarovnica, pa tega ne ve. Res ti predlagam, da si prebereš. Obstajata 2 dela. Meni je to ena ljubših knjig, pa sem prebrala celo šolsko in mestno knjižnico😊. Lahko pa se kdaj dobive na klepetalinci in ti malo predlagam kaj lahko napišeš.
Jany
P.S. Noro dobro ime, Kaj plešeš? Jaz plešem step in jazz.
prav zares ne vem. Malo probavam in potem se še česa spomnim in dodam. Je pa res, da je veliko težje začeti pisati. Če pa še nisi brala je na zelo podoben način napisana knjiga Morrigan Vran. Sicer je dogajanje čudno, ker je čarovnica, pa tega ne ve. Res ti predlagam, da si prebereš. Obstajata 2 dela. Meni je to ena ljubših knjig, pa sem prebrala celo šolsko in mestno knjižnico😊. Lahko pa se kdaj dobive na klepetalinci in ti malo predlagam kaj lahko napišeš.
Jany
P.S. Noro dobro ime, Kaj plešeš? Jaz plešem step in jazz.
Jaz plešem hip hop.
In hvala za tale nasvet glede knjige tudi jaz zelo rada berem bom pogledala če imajo v kakšni bližnji knjižnici to knjigo.
Lp Plesalka ❤️
In hvala za tale nasvet glede knjige tudi jaz zelo rada berem bom pogledala če imajo v kakšni bližnji knjižnici to knjigo.
Lp Plesalka ❤️
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
