Dekle v ogledalu (1. KNJIGA)~ 1. Poglavje 1. del
13
*roza*1. KNJIGA*roza*
*b*NAIVNOST;*b*
*i*naívnost*i* -i [ ž ] -dejstvo, da kdo zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti preveč verjame, zaupa drugim
SINONIMI: *i*lahkovernost*i*, ekspr. *i*preproščina*i*
___________________________
*b*1. POGLAVJE*b*
*b*Noelle Kane *b*(13 let)
Zamaknjeno opazujem nebo skozi okno učilnice. Pozno jesenski oblaki zdolgočaseno plavajo nad zanikrnim predmestjem kjer stoji naša šola.
Ceste, bloke ter peščico hiš obliva jutranja sivina, opazim, da rahlo prši.
Pozornost mi pritegne potepuški pes, ki počasi prečka razpokano glavno cesto, ne-meneč se za morebitne avtomobile, ki bi ga morda lahko presenetili.
Ko srečno prispe na varno, zadovoljno strese blaten kožuh, jaz pa odvrnem pogled.
Deloma se zavedam otopelega glasu učiteljice za zgodovino, ki predava razredu, toda vse se mi zdi daleč stran, misli mi same od sebe odplavajo drugam.
Na balkonu bližnjega bloka sedi starejša gospa. Bere časopis in kadi, ogorke pa otresa čez ograjo.
Na pločniku med šolo in cesto neka ženska z eno roko drži polno vrečko živil, ter z drugo za sabo vleče otroka, ki se na vse pretege upira hoji.
S pogledom še enkrat preletim ostale ulice in ceste, a drugih ljudi ne najdem.
Mnogi so na delu ali v šoli, vse ostale pa je neprijetno vreme očitno zadržalo doma.
V takšnem stanju že tako pusto predmestje Enhton izgleda še bolj žalostno. Velike luže v katerih plavajo odpadli jesenski listi, opozarjajo, da so neravne ulice ter ceste nujno potrebne obnove, prav tako kot mnoga razbita okna in vrata, ter majne nestabilne hiše, katere bi ne-domačini gotovo zamenjali za zapuščene.
Enhton je revno, umazano predmestje, vendar je velik del mojega otroštva. Zato si ne morem pomagati, da tega, pravzaprav malo nevarnega okrožja nebi imela rada.
Šolski zvonec pretrga tok mojih misli, prostor preplavi glasno klepetanje sošolcev.
S pogledom poiščem prijateljico, ki sedi v zadnji klopi in ko dobim njeno pozornost z glavo pomignem proti vratom. Isa Voyle se nasmhne ter pokima, nato pa si svoje ravne rjave lase zatakne za uho in vstane. Njena postava je neizmerno vitka in visoka, njene noge dolge, obrazne poteze pa ostre. Nobeno presenečenje ni, da je kot model že večkrat sodelovala na različnih fotografskih dogodkih. Mnoga dekleta bi ubijala, da bi izgledala kot Isa. Skrivaj sem že dolgo ena iz med njih.
Čez trideset sekund stojiva pred razredom. Isa me pogleda in vprašujoče dvigne obrv.
Zavzdihnem.
"Kaj praviš na to, da grema malo na svež zrak?"
"Že?" se zasmeji, "Saj je komaj konec prve ure."
"Mogoče, ampak to ne odgovori na moje vprašanje," nejevoljno odgovorim.
Isa nagne glavo nekoliko na desno in me proučuje s pogledom.
"Prav. Samo Cindy sporočim, da naju ne bo na matematiko."
Pokimam.
"Zmenjeno, se dobiva pred šolo."
Isa mi odgovori z navzgor obrnjenim palcem in pohiti nazaj v razred, da o odločitvi obvesti najino prijateljico.
Sama se odpravim proti garderobi kjer se preobujem, iz omarice pa potegnem zdelano jakno. Zunaj vsak dan hladneje, zima pa že trka na vrata.
Iso počakam na klopci pred šolo, k sreči je nehalo pršiti. Skupaj se odpraviva po umazani ulici med bloki in šolo, na to pa prečkava manjše parkirišče za skupino blokov. Na drugi strani je majhna zaplata trave, ki načeloma ločuje parkirišče od glavne ceste. Kakšnih 10m naprej se pobočje spusti proti reki, kamor se tudi nameniva. Kot bi mignil sva pod mostom, čez katerega je zaradi reke speljana cesta. Betonski stebri, ki pidpirajo most so polni grafitov, s kamni pokrito obrečje pa je bogato z cigaretnimi ogorki.
Kotiček je dobro skrit, le malo ljudi ve zanj, zato se Isa, Cindy, Kaylie in jaz rade zadržujemo tukaj.
Vsedema se na tla, Isa pa iz žepa potegne vrečko že zmlete trave in mi jo poda.
Hitro zvijem filter, ga nastavim v rizlo, nato pa vanjo stresem travo. Dodam še malo tobaka, potem pa vse skupaj zavijem.
Joint podam Isi, ki ima že pripravljen vžigalnik. Ponese ga k svojim popolmin ustnicam, ga prižge in rahlo potegne.
***
Dva grama skajene trave in tri ure poslušanja glasbe kasneje, se končno sprijazniva, da se danes najbrž ne bova vrnili v šolo, kar prek SMS-a sporočim Cindy, ki se nama po pouku pridruži.
_____________________________
Upam, da vam je tale začetek všeč, vesela bom vsakega komentarja, tudi kritike :hugging:
*b*NAIVNOST;*b*
*i*naívnost*i* -i [ ž ] -dejstvo, da kdo zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti preveč verjame, zaupa drugim
SINONIMI: *i*lahkovernost*i*, ekspr. *i*preproščina*i*
___________________________
*b*1. POGLAVJE*b*
*b*Noelle Kane *b*(13 let)
Zamaknjeno opazujem nebo skozi okno učilnice. Pozno jesenski oblaki zdolgočaseno plavajo nad zanikrnim predmestjem kjer stoji naša šola.
Ceste, bloke ter peščico hiš obliva jutranja sivina, opazim, da rahlo prši.
Pozornost mi pritegne potepuški pes, ki počasi prečka razpokano glavno cesto, ne-meneč se za morebitne avtomobile, ki bi ga morda lahko presenetili.
Ko srečno prispe na varno, zadovoljno strese blaten kožuh, jaz pa odvrnem pogled.
Deloma se zavedam otopelega glasu učiteljice za zgodovino, ki predava razredu, toda vse se mi zdi daleč stran, misli mi same od sebe odplavajo drugam.
Na balkonu bližnjega bloka sedi starejša gospa. Bere časopis in kadi, ogorke pa otresa čez ograjo.
Na pločniku med šolo in cesto neka ženska z eno roko drži polno vrečko živil, ter z drugo za sabo vleče otroka, ki se na vse pretege upira hoji.
S pogledom še enkrat preletim ostale ulice in ceste, a drugih ljudi ne najdem.
Mnogi so na delu ali v šoli, vse ostale pa je neprijetno vreme očitno zadržalo doma.
V takšnem stanju že tako pusto predmestje Enhton izgleda še bolj žalostno. Velike luže v katerih plavajo odpadli jesenski listi, opozarjajo, da so neravne ulice ter ceste nujno potrebne obnove, prav tako kot mnoga razbita okna in vrata, ter majne nestabilne hiše, katere bi ne-domačini gotovo zamenjali za zapuščene.
Enhton je revno, umazano predmestje, vendar je velik del mojega otroštva. Zato si ne morem pomagati, da tega, pravzaprav malo nevarnega okrožja nebi imela rada.
Šolski zvonec pretrga tok mojih misli, prostor preplavi glasno klepetanje sošolcev.
S pogledom poiščem prijateljico, ki sedi v zadnji klopi in ko dobim njeno pozornost z glavo pomignem proti vratom. Isa Voyle se nasmhne ter pokima, nato pa si svoje ravne rjave lase zatakne za uho in vstane. Njena postava je neizmerno vitka in visoka, njene noge dolge, obrazne poteze pa ostre. Nobeno presenečenje ni, da je kot model že večkrat sodelovala na različnih fotografskih dogodkih. Mnoga dekleta bi ubijala, da bi izgledala kot Isa. Skrivaj sem že dolgo ena iz med njih.
Čez trideset sekund stojiva pred razredom. Isa me pogleda in vprašujoče dvigne obrv.
Zavzdihnem.
"Kaj praviš na to, da grema malo na svež zrak?"
"Že?" se zasmeji, "Saj je komaj konec prve ure."
"Mogoče, ampak to ne odgovori na moje vprašanje," nejevoljno odgovorim.
Isa nagne glavo nekoliko na desno in me proučuje s pogledom.
"Prav. Samo Cindy sporočim, da naju ne bo na matematiko."
Pokimam.
"Zmenjeno, se dobiva pred šolo."
Isa mi odgovori z navzgor obrnjenim palcem in pohiti nazaj v razred, da o odločitvi obvesti najino prijateljico.
Sama se odpravim proti garderobi kjer se preobujem, iz omarice pa potegnem zdelano jakno. Zunaj vsak dan hladneje, zima pa že trka na vrata.
Iso počakam na klopci pred šolo, k sreči je nehalo pršiti. Skupaj se odpraviva po umazani ulici med bloki in šolo, na to pa prečkava manjše parkirišče za skupino blokov. Na drugi strani je majhna zaplata trave, ki načeloma ločuje parkirišče od glavne ceste. Kakšnih 10m naprej se pobočje spusti proti reki, kamor se tudi nameniva. Kot bi mignil sva pod mostom, čez katerega je zaradi reke speljana cesta. Betonski stebri, ki pidpirajo most so polni grafitov, s kamni pokrito obrečje pa je bogato z cigaretnimi ogorki.
Kotiček je dobro skrit, le malo ljudi ve zanj, zato se Isa, Cindy, Kaylie in jaz rade zadržujemo tukaj.
Vsedema se na tla, Isa pa iz žepa potegne vrečko že zmlete trave in mi jo poda.
Hitro zvijem filter, ga nastavim v rizlo, nato pa vanjo stresem travo. Dodam še malo tobaka, potem pa vse skupaj zavijem.
Joint podam Isi, ki ima že pripravljen vžigalnik. Ponese ga k svojim popolmin ustnicam, ga prižge in rahlo potegne.
***
Dva grama skajene trave in tri ure poslušanja glasbe kasneje, se končno sprijazniva, da se danes najbrž ne bova vrnili v šolo, kar prek SMS-a sporočim Cindy, ki se nama po pouku pridruži.
_____________________________
Upam, da vam je tale začetek všeč, vesela bom vsakega komentarja, tudi kritike :hugging:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kaj nj recem, obozujem tvoje pisanje, ze tvojo prejsnjo zgodbo sm spremljala, in zdj k sm vidla da sper pises sm se mogla zadrzat da nism screamala in excitement, nacin kako opisujes je everything, prou use si lahko narisem v mislih in se mi vrti kt tak film, uvod sm ze prebrala ampak nism komentirala, tkoda ti tuki povem da sm prou tko prevzeta. torej- po ostrih obraznih potezah in rjavih lasej nekak sklepam da je isa dekle iz uvoda correct me if im wrong? also in love s temami k jih zbiras, ker je najs da je tuki gor tut neki za ns starjse pilovce, pa in general tut mene interesira use kar je povezanga s clovesko psiho in raznimi substancami. no kakorkol, prosm, keep writing :)
lp, Lynn
lp, Lynn
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Energija
Ojla,
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.