Teden je potekal normalno. Potem pa sem morala k očiju in njegovi novi punci. Počutila sem se zelo bedno. Sploh se mi ne zdi je je oči še moj oči. Zame je kot en neznanec. In njegova punca... Pa saj ne vem kaj bi rekla. No v glavnem mami me je peljala do tja. Hitro je odpeljala. Verjetno ni hotela videti očija. Če bi bila na njenem mestu ga tudi jaz ne bi želela. Prestrašeno sem pozvonila. Srce mi je razbijalo sto kilometrov na uro. Odpreti je prišla... njegova punca. Bila je visoka, mlada imela je veliko botoksa in nekaj tatujev. Čisto drugačna je bila od mami. 'Ti pa moraš biti pa Matejeva hčerka! Joj kako si luštna!' je zacvilila. Spoznala sem da bo to moj najhujši vikend. In še prespati bom morala. Odločila sem se da ne bom veliko z njima. Do kosila sem morala biti z njima potem pa sem rekla da mi je slabo in da želim v sobo. Še sreča da sem vzela s sabo slušalke. Poslušala sem BTS približno 3 ure. Vmes sem risala. In bila malo na telefonu. Prišla je tista plastična ženska Tanja in me vprašala ali sem bolje. Nisem več imela idej kaj bi počela zato sem rekla da se super počutim in da grem ven s prijateljico. Dovolila mi je. Oči je šel v trgovino. Tega prej nikoli ni počel. Šla sem in poklicala Pio. Šli sva v center Ljubljane. Kupila sem si majico. Povedala sem ji vse kako je bilo. Rekla je da jo lahko jutri spet pokličem. Poklicala bom tudi Njega. Šli bomo v Supernovo. Ko sem prišla domov je bila ura sedem. Morala sem povečerjati z očijem in tisto Tanjo. Zvečer sem težko zaspala. Preveč sem razmišljala o V-ju. Naslednji dan smo se s Pio in Njim imeli super. Nič posebnega pač. Končno sem šla k mami. Pogrešala sem jo. Zdaj vem že kar veliko o BTSu. Želim si v Južno Korejo. Mami je rekla da bom šla ko bom stara 18. To je čez 5 let!!! Začela sem hoditi k solo petju. Nisem vedela da imam posluh. Učiteljica je rekla da zelo lepo pojem. Zelo je zabavno.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful doro komi cakam da bo naslednji del
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica