Liora je besno zavzdihnila in si črno obleko jezno vrgla na stran, da je mehko blago zaplapolalo kot črna zastava. Liora ni bila za obleke. Prav sovražila jih je. Vse so tako objemale njeno telo, kot oklopni jopič, ki se ga znebiš le s pomočjo sestre ali staršev. Ali prijateljice, v njenem primeru.
Sledila ji je Kira, dolgolaska, njen obraz prestrašen. Ona se je vedno hotela povleči v skupino, ostati neopažena. A klub temu je privolila v druženje z Lioro, ki je bila njeno popolno nasprotje v pododbi in osebnosti. "Res ni pametno, daj Liora, no! Saj lahko zdržiš še samo nekaj uric?" Kira jo roti v strahu da bo spet mogla hoditi za dekletom, ki z svojim kričečim videzem skoči ven iz družbe. Liora odpre vrata stranišča. "Kolikokrat sem ti že povedala da ne maram zabav in me nihče ne more prepričati v drugo?!" Ji zavpije besno Liora nazaj. Zapreta se v prazen oddelek. Kira ji brez besed pomaga sleči obleko. Liora s kretnjo nakaže, naj gre Kira ven, ter se sama dokončno preobleče v zelene tričetrt hlače in preprosto črno majico. Prevzame obleko od Kire, ki stoji tam v smrtni tišini. "Mami ne povej da sem šla. lskala bi me" Liora se zaničljivo namrdne. "Pojdi na zabavo. ln uživaj" Liora oddide, ter preusti Kiro samoti in smradu stranišča.
Liora pogleda na telefon. Komaj 22.37, pomisli. Mame še dolgo ne bo. Liorina mama je ljubila zabave. Njena hčer je bila njeno nasprotje. Liora je bila nasprotje vseh. Doma je odložila obleko in se odpravila v park. Oziroma čez park, saj je bila to edina pot do gozda, ki je rasel tik ob mestu. A park je ponoči nevaren. Pijani vrstniki in dekleta ki sploh niso pijana ampak se obnašajo popolnoma tako, kot da so. Liora hitro obmakne pogled od gručice fantov in deklet. Med poletnimi so bili še hujši. Preden bi jo opazili se potuhne med grmovje. Previdno nadaljuje pot, a od takrat naprej ni nikogar. Kmalu je prišla do gozda. Sedla je na tla, in opzovala. Drevje, grmovje, srne... Nenadoma jo prevzame močna bolečina, zasliši se krik in svet se obrne za nekaj stopinj. Hitro se je pbrala, in stresla listje iz svojega naročja. Pobrala se je tudi oseba, ki se je spotaknila obnjo. Prekleje ga. Seveda da je fant. "A ti lahko malo paziš kje hodiš? Ali si tako pijan kot tisti norci tam zadaj?!" Zasika nanj. Odkima. "Ne, nisem pijan, in gledam kje hodim, ampak ni razlike med tvojo majico in nočjo" Liora se mora zasmejati, a smeh je kisel, neiskren. "Nisem vedela, da je še kdo ki ni na zabavi in ni pijan" Reče počasi in preteče kot: če se hecaš, se me pazi! "Ja. ln mislim da sem razumel kaj hočeš reči" Pokima fant, zdaj resen še bolj kot ona. To je sicer skoraj nemogoče, saj Liora ni bila vesel tip človeka. Še Kira se je spraševala, zakaj v bistvu prijateljuje z njo. "Liora" Reče temačno dekle in mu ponudi roko. "Elian" Reče fant. Sežeta si v roko, in Elian trzne, tako je Liorina roka mrzla.
Malo po prvi uri se Liora odpravi domov. V sebi nosi občutek, o katerem ji je Kira govorila, a sama ga še ni nikoli izkusila.
Kira je rekla, da je to ljubezen.

Hejj<3 moja nova zgodba. Upam da bote užival<3