Hej!
Vem, da svojih zgodb ponavadi ne dokončam ampak obljubim, da tole bom. Se zna zgoditi, da dolgo časa ne bo novega dela ampak enkrat bo in res bi mi pomenilo če jo preberete mogoče še komentirate kako vam je všeč. Govori o prijateljstvu, zvestobi, družini ter kančku romance, ki so združeni v fantazijo.
-------
Njeno ime je Jennifer. Jennifer Murphy. Ima 13 let in dolge rjave lase, vendar to ni važno. Prepoznana je po najboljši bojevnici in svetovalki enega od najbolj znanih plemen - Hope. V tem trenutku je prav to pleme utaborjeno na travniku, nekje v bližini severnega gorovja in vadi svoje borilne veščine, saj so se odpravljali v Severni gozd, skozi katerega so morali če so želeli iti na poletno druženje plemen. In roko na srce - prav vsi od najmlajšega do najstarejšega so si želeli iti. Če pogledamo podrobneje je prav zdaj učila vihteti bodalo skupino 9 letnih otrok, ki so jim pravili kar volčiči saj so bili vedno skupaj in so sledili nekomu starejšemu (največkrat je bila to Jennifer) kot majhni volkovi. Volčiči so si želeli, da bi nekega dne bili prav tako dobri kot ona, če ne še boljši in to jo je ganilo. Gledala je kako so imeli na široko odprte oči, ko jim je razlagala nekaj novega in kako so jo poskušali posnemati s svojimi lovskimi nožiči.

In prav v tem trenutku v zgodbo vstopi še ena oseba. To je Melanie- vodja plemena. Opazuje kako se volčiči trudijo posnemati Jennifer in se ob tem zabava, saj niso niti pol tako dobri kot ona. Seveda jo je Jennifer opazila in odslovila volčiče ter se približala njeni voditeljici, ki je očitno hotela govoriti z njo.
" Jennifer, misliš da bi se lahko že jutri odpravili v gozd?" je vprašala slednja takoj ko jo je 13-letnica dosegla. Ko je slišala vprašanje, je najprej malo premislila, nato pa odgovorila: " Mislim, da smo pripravljeni." To je dalo Melanie vse znake, da bodo še enkrat kot vsako leto preživeli strahote in pošasti severnega gozda, najnevarnejšega gozda daleč naokoli, če ne celo na svetu. Vsi so vedeli kaj jih čaka, vendar prav vsi tudi da je na drugi strani poletno druženje. In za vse ki še niso bili tam: Poletno druženje je zakon! (avtor citata: Volčiči)

Naslednji dan so vsi vstali zelo zgodaj in pospravljali še zadnje znake njihovega tabora na jasi. Ob sončnem vzhodu so se odptravili v gozd. Jennifer je hodila na koncu kolone in se čez nekaj časa ozrla nazaj. Slika jase je počasi izginjala, povsod okoli so bila drevesa. Spet se je obrnila naprej in pred njo je bil gozd, ki je skrival skrivnosti, take ki so pobile že veliko ljudi, pa tudi take, ki jih še nihče ni videl,...
-----
Ja, to je to za prvi del čeprav vem, da je kratek potrudila se bom pisati daljše dele, za vas pa imam tudi majhen zemljevid (prosim brez hate, ker sem risala hitro z miško in ni prišlo ven najlepše) In tisti kvadrat na sredini je prostor poletnega druženja.

Lp

Sova22