Živjo metuljčki.
Najprej vse najboljše in najlepše vsem, ki smo v kratkem praznovali. Ta del je namenjen vam pa še Nixi25 in Lari.

“Seveda.” Pognala sem Vyareth proti gozdu v obliki črke Q. Zasidrala sem jo pred začetkom neštetih črnih dreves in sestopila iz sedla. Pozneje sem pomagala še Lysandru. Potem je močno zapihalo. Drugič je močneje, tretjič pa je bilo tako, kakor da bi stopil v vihar.
“Verjetno je teta Qorathara skrila teto Quinaro.”
“Tisti dve, o katerih vlada legenda?”
“Ja.” Šla sva naprej.
“Aisha zakaj tako piha?”
“Verjetno je Qorathara ujela viharnice in jih podkupila.”
“Vihar koga?”
“Viharnice.”
“Kdo so to?”
“To so kot nimfe, ki niso iz vode ampak delajo z viharji.”
“Ojej.”
“Imam orožje pred njimi.”
“Kako se jim reče?”
“Furlenoidi.” Nenadoma je utihnil. “Kaj pa je Lysander?”
“V-vihar s-se n-nam p-približuje.” Pokazal je proti bližajočemu se viharju.
“Omb. To je Aisha. In kdo je tale?” Je rekla z visokim glasom.
“Wendy pelji naju do Quinare.”
“Zakaj me vedno mešate z Wendy?!”
“Enak glas imata Eryxija.”
“Prav Aisha.”
“Me pelješ do Quinare?”
“Haha dober poizkus.”
“Eryxija prosim.”
“Ne.”
“Prosim.”
“Aisha še vedno je odgovor ne, edino če ...”
“Če kaj?”
“Če mi pomagaš.”
“Pomagam pri čem?”
“Pomagaš pri potegavščini.”
“Veš, da ne maram potegavščin.”
“Prav sama si se odločila.”
“Odločila za kaj?”
“Odločila za mojo ujetnico.”
“Zakaj?”
“Ker nočeš narediti potegavščine.”
“Ne zakaj hočeš potegavščino?”
“Ker sem jezna na tvojega brata.”
“Katerega?”
“Neobstoječega.”
“Kaj ti je naredil?”
“Nekaj, kar se tebe ne tiče.” Stopila sem za viharnico, ki me je odpeljala do luknje v tleh.
“Kaj mi boš naredila Eryxija?”
“Ni logično?”
“Ne.” Sem ji odkimala.
“Vrgla te bom v luknjo.” Kar je rekla je storila.
“Dober poskus.” Takoj sem prišla na površje.
“Kako?!”
“Pozabila si, da sem vampirka. Da se lahko spremenim v netopirja in lahko lebdim.”
“Saj res.” Odpeljala me je naprej med črnimi drevesi v votlino. Potem pa je kar naenkrat nekam izginila.
“Lysander.” Sem zašepetala in izza grmovja je stopil prekrasen črnolasec.
“Ja?”
“Sledi mi povsod kamor bom šla.” Pokimala mi je. Objela sem ga in ga poljubila. Spet mi je vlil novih moči in prekrasen občutek je preplavil celo telo. Tedaj pa sem zaslišala šelestenje vej. Takoj sem ga prenehala poljubljati. “Skrij se.” To je bilo zadnje kar sem rekla, preden je skočil v grm.
“No Aisha.”
“Ja?”
“Enkrat na dan te pridem pogledati.”
“Zakaj bi me to zanimalo?”
“Ne vem.”
“Zakaj mi to govoriš?”
“Prispeli sva.” Sem vedela. Odpeljala me je do starega gradu Bludhavnov. Notri so še vedno živeli vampirji. Moji predniki.
“Kaj? Kar v grad me boš peljala?”
“Nisem najboljša v razredu, nisem pa budalo.”
“Sem pa mislila, da si ravno to.” Grdo me je pogledala.
“Bolje zate, da ne vidiš mojega izraza.”
“Saj ga tako ali tako ne mislim.”
“Kako to misliš?”
“Ti si vihar, ki skriva svojo pravo podobo. Pa še nič me ne mika, da bi videla obraz, za katerega sam bog ve kdaj si ga nazadnje umila.”
“Dovolj. V temnice greš.” Peljala me je za grad do starega hleva. Notri je prešla do ječ in me zaprla v zadnjo in naj svetlejšo temnico.
“A sem vedela.”
“Kaj si vedela?”
“Ni tvoja stvar.”
“Še vedno si tako predrzna kot si bila pred stotimi leti!”
“Sto tremi, če smo natančni.”
“Predrznica!” Vzvišena je odšla ven iz ječ. Po petih minutah se je prikazal Lysander.
“Te rešim?”
“Še vedno lahko pobegnem.” Nasmehnil se je. “Ampak hočem ugotoviti kaj se ji je zgodilo, zato se bom še malo poigrala z njo. Ti pa jo zasleduj in mi poročaj.” Prikimal je. “Še nekaj.” Ponovno sem ga objela in ga poljubila. Tega super občutka ne bom nikoli pozabila. “Zdaj pa pojdi.”
No ja. Zdaj imam pa še dve novosti. Naslov bo ostal enak, kljub končani veliki igri. Deli pa bodo polovico krajši. Hvala vsem, ki zvesto prebirate mojo zgodbo, jo komentirate in všečkate.
Lepo se imejte,
Heart