Hej metuljčki.
Sedaj sem na Wordu na šestdeseti strani. Pišem novo zgoddbo, o Akciji in nič drugega pa še nisem razišljala. Uživajte v branju.

“Ali potrebujeta šotore, nahrbtnike, orožje, pijačo, hrano, oblačila, dežnike, vrvi, kape, spalne vreče, zemljevide, ure, brisače, robce, gumice, knjige, mogoče še kaj?”

“Ne potrebujeva gumic, brisač ...”
“Pravzaprav bo to izvrstno. Prosim spakiraj vse skupaj.”
“Kaj pa počneš?!” Mi je zašepetal na uho.
“Urejam nama stvari za na pot. Vse bo uporabno boš videl.”
“Takole kava je skuhana. Pa še kričočinke. Izvolite.” Na mizo je prinesla kavo in ogromen krožnik kričočink.
“Razmišljal sem, d...”
“Napaka. Z Aisho in Lysandrom greva za pol dneva na pot.”
“Zakaj?” Sunila ga je med rebra.
“Ke...”
“Ne rabita z nama.”
“Ja, pa bova šla.”
“Punca moja, kaj če bi ti meni obrazložila, kako si prišla do zaključka, da morava z njima.”
“Ker sva njuna gostitelja in ne bo lepo sredi ničesar lepše hoditi v skupini kot pa v dvoje.” Mu je obrazložila. “Konec koncev bi pa lahko sklepal, veš! Ja kaj stojiš tu kot lipov bog ali bolje moj oče? Pojdi nekam a ne? Veš, da mi gre na živce, če mi kdo diha za vrat!” Zak je ves prestrašen šel iz jedilnice.
“Zakaj se že kregata?” Sem ji rekla.
“Ker je nedelja zjutraj.”
“In kaj je takrat?”
“Jaz vedno pospravljam, on pa lenari.”
“Povej mu, kar si misliš.”
“Ne, le jezen bo.”
“Nikoli ne veš, če ne poskusiš.”
“Le pojej že te kričočinke.” Je hitela spreminjati temo. Nasmehnila sem se in zagrizla v moj zajtrk.

“Pridite! Lysander! Raiven! Zak! Prinesite nahrbtnike in pripomočke!”
“Sem že tu. Kje sta zdaj tipa?!” Podala mi je moj nahrbtnik.
“Jaz sem tukaj!” Je prišel Lysander.
“Jaz sem tudi tu!” Je rekel Zak. Vsak si je oprtal svoj nahrbtnik na rame in tako smo se napotili proti gozdu.
“No pa gremo.” Sem naznanila.
“Mami! Oči! Jaz grem z družbo na pohod!”
“Ne, ne greš!”
“O ja pa grem!”
“Dragi pusti jo!” Je popustila Raivenina mama. Pokimala je in umaknila pogled.
“No zdaj gremo!” Sem rekla.
“Kje bomo spali?” Je rekel Zak.
“Midva ne bova spala.” Mu je pojasnila Raiven.
“Saj res.”
“Tole bo carsko.” Je rekel Lysander.
“Res bo.”

“Ne vem, če sem te že vprašala.”
“Raiven, vprašala kaj?”
“Koliko časa sta že skupaj?”
“Že, kar nekaj.”
“Od kdaj?”
“Ne vem nisem štela.”
“Aha.”
“Pa vidva?”
“Enako kot vidva.”
“Aha.”
“Ojoj.”
“Kaj pa je?” Nisem potrebovala odgovora, saj sem sama videla katastrofo. Pred mano se je videl prizor naravne katastrofe. Vzplamtel je požar.
“Hvala bogu te nisem poslušal, Raiven, ko si rekla, naj ne vzamem vedra!” Je rekel Zak in iz nahrbtnika vlekel vedra.
“Vedra ti ne bodo preveč koristila, če so prazna.” Je pripomnil Lysander.
“Prešinila me je zamisel! Raiven in Zak ostanita tu in napolnita vedra z peskom in poizkušajta pogasiti požar, jaz in Lysander pa bova poizkušala poiskati kakšen vodnjak. Pomagata si lahko tudi s šotorskimi platni.” Sem predlagala. Nihče ni imel komentarjev, kar je pomenilo, da se ne strinjajo in nimajo komentarjev. “Lahko pa midva gasiva požar in vidva iščeta vodnjak.”
“Ja menim, da bo tako bolje.” Se je strinjal Lysander.
“Čista resnica.” Je rekla Raiven.
“Potrjeno.” Je potrdil Zak. Tako sta šla druga dva v gozd midva pa sva vzela vedra.
“Ti jih napolni s peskom, jaz bom pa metala.”
“Prav.” Vesela sem, da ni imel nikakršnega komentarja in se je strinjal. Vzela sem svoje šotorsko platno, se spremenila v netopirja in poletela nad ogenj. Začela sem udarjati. Udarjala sem dokler nisem slišala Lysandra.
“Vedro je napolnjeno.”
“Prav Lysander, ampak ne vpij, ker sem se spremenila v netopitrja.”
“Aha.” Pristala sem in se spremenila v mojo običajno obleko. Vzela sem vedro, se spremenila v netopirja in zasula ogenj s peskom. Ko sem izpraznila vedro sem ga izpustila in udarjala s šotorskim platnom. To se je dogajalo, dokler ni na mojem šotorskem platnu zevala velikanska luknja.
“Lysander!” Pogledal me je. “Moje platno ima luknjo.” Potem pa sem zaslišala pokanje vej.
“Našla sva vodnjak!”
“No super. Midva sva pa zažgala šotorsko platno.”
“Bolje rečeno Aisha ga je zažgala.” Grdo sem pogledala svojega fanta. “Eno uro sva vaju čakala in ni čudno, da je šotorsko platno sedaj neuporabno.”
“Ampak če poznaš mojo Raiven veš, da je vse uporabno.”
“No fanta, upam, da sta končala z govoričenjem. Zak jaz sem že izpraznila vrč, še ti.” Ko je tudi Zak izpraznil svoj vrč se je vel le še velikanski dim in videlo se je še žerjavko.
“No Lysander izgleda, kot da bova spala v istem šotoru.”

Upam, da ste uživali. Hvala za vse všečke, ki mi jih date in komentarje, ki jih napišete.
Hvala vam, da ste moji metuljčki,
Heart