Navsezgodaj zjutraj se Mark splazi k mamici in očku. "Ati, ati! Obljubil si mi, da mi boš povedal zgodbo!" No, pa naj bo," reče Dudley in začne pripovedovati. "No, danes ti bom povedal nekaj zelo zanimivega. Veš, imam bratranca po imenu Harry Potter. Nekega dne se je kar znašel pred našo hišo. Kot majhen ga nisem maral. Bil je zelo visok, suh, imel je grčasta kolena, črne in razmršene lase ter zelene oči. Nosil je očala. Velikokrat vsem mu jih zlomil zato je nosil polepljene. Veš, enkrat mi je enkrat celo rešil življenje. No, bolj dušo. Imel pa je eno skrivnost. Bil je čarovnik." "Hihihi! čarovnik! Hihihi!" se je smejal Mark. "Ne, resno mislim. Enkrat je mojo teto Marge spremenil v balon. Okoli njega so se dogajale čudne reči. Že preden je izvedel, da je čarovnik.Drugače pa je spal v omari pod stopnicami. Potem pa celo v moji sobi. Kko sem bil takrat besen.No, drugače pa nisem maral magije. Z njo sem imel kar nekaj neprijetnih izkušenj. Enkrat mi je celo zrasel prašičji rep. Prašičji! Veš enkrat pa sem celo imel srečo da je bil Harry čarovnik. Saj sem že povedal, da mi je rešil dušo. Od takrat dalje sem mu bil hvaležen. To sem seveda dobro skrival. Drugače pa je to vse kar ti imam za povedati," je pripoved zaključil Dudley. "Vau! Noro! Upam, da sem tudi jaz čarovnik," je bil navdušen Mark. "Veš midva te imama rada takega kot si. In skupaj smo prav srečna družina," Marku odgovori Jane.