Odide iz moje sobe. Trenutek za tem že slišim njen pogovor z očkom: »Zoey ima res bujno domišljijo! Rekla je, da če ima srečo bo jutri dobila pismo iz Bradavičarke.« »Naj jo ima! Jaz sem pri njenih letih verjel, da sem Marsovec!« »Lahko noč moj medvedek Pu!« šepnem medvedku. Vso noč se premetavam. Ne morem mirno spati. Misli mi uhajajo od Neve pa do pisma iz Bradavičarke ter mojega rojstnega dne. Takoj ko se zbudim Amy pošljem sporočilo: Vse najboljše bestica! Veliko sreče z pismom! Trenutek zatem že drvim v kuhinjo. Takoj zavonjam moj najljubši zajtrk, jajčni namaz na popečenem toastu. »Mmmm! Kako diši!« vzkliknem. O Zoey si že budna?« presenečeno spregovori mama. Močno in odločno prikimam. »Mimogrede pošta je prišla,« reče mama. Še nekaj nadaljuje, a je ne slišim. Takoj zgrabim pošto ter jo nesem na mizo. Žalostno vzdihnem: »Nič zame. Čakaj! Kaj pa ta paket? Z mojim imenom?!« »Kje?« »Tukaj! Odprla ga bom v sobi ter ti vse poročala mami!« »Vendar Zoey, zajtrk je na mizi!« »Bo že počakal!« vzkliknem ter s paketom v roki zdrvim v svojo sobo. Paket raztrgam kot, da mi gre za življenje. Vidim pismo! Moje pismo iz Bradavičarke! Ves paket brez pisma vržem preko sobe, čeprav vidim nekaj z motivom vetra. Ne zanima me nič drugega kot pismo. Najprej ga preberem začudeno, potem razočarano in na koncu še presrečno. Ja, pismo sem prebrala 3 – krat! Samo stečem k mami ter vpijem: »Mami! Pismo! Moje pismo!«
_________________________________
oj!
kako se vam zdi? naslednjič pa izveste kako je z Zoeyinim pismom (je pravo ali ni?). aja pa še to. ker smo eni ljudje na svetu zato, da pol stvari pozabimo je tle kratek opisek Zoey iz njenega pogleda:
Imam blond lase malce dlje kot do ramen. Nisem ravno visoka, trenutno pa sem oblečena v belo kratko majico ter v dolge svetlo - modre hlače.

vse kritike dobrodošle!
lep začetek tedna!