Enkrat vsaj prvič
4
Oxford
lejte jst ne znam pisat in bo verjetno slabo ampak bom probala:sweat_smile::sweat_smile:
____________________
Končno zaprem zvezek za matematiko in si oddahnem. Končala z nalogo, pomislim in se pretegnem. Nekaj minut sem samo zleknjena na stolu. Skoraj zaspala bi lahko na njem. A, ni še čas za spanje. Pomigam s prsti na nogah ter se gladko dvignem s stola, pogledam na urnik. Jutri je četrtek. Beden dan po moje, urnik v šoli je slab: 1. ura je slovenščina, v bistvu imama rada slovenščino ampak učitelj jo predava tako dolgočasno, da sem enkrat že na pol kinkala. Jaaa, gremo naprej. Torej 2. ura etika, najraje bi čez okno skočila samo, da mi etike ne bi bilo treba meti. 3. ura matematika, super pomislim še ena učna ura groze in 4. ter 5. ura naravoslovje, tam pišemo tako veliko, da na koncu vse roke bolijo. Hitro zmečem zvezke v torbo in zdrvim v kopalnico. Čez kakih 7 minut pridem ven stuširana, z umitimi zobmi. Večerje ne bom imela, nisem lačna.Sprehodim se do svoje sobe in na hitro z očmi preletim številne slike na moji steni. Nasmehnem se in zlezem v posteljo, šele zdaj ugotovim kako sem zaspana in hitro tonem v spanec.
Zjutraj se zbudim zgodaj, kot vedno. Nikdar nisem potrebovala budilke, navajena sem se zbuditi zgodaj. Hitro vstanem in stečem v kuhinjo kjer si naredim kosmiče z mlekom. December je in ker nimamo talnega ogrevanja ampak samo radiatorje na stenah, so tla mrzla zato zdrvim nazj do moje sobe in se oblečem. Seveda prvo nogavice, da me preneha zebsti v noge. Ravno dovolj časa mi ostane,da se uredim do konca. Pograbim torbo in grem skozi vrata. Vsi moji (starši in 2 brata) grejo kasneje v službo oz. šolo. Mirno se sprehodim do avtobusne postaje. Globoko vdihnem, mir, ki je bil naseljen v mojem naselju ob zgodnjih urah je bil redek. Naredim ovinek in stopim kot vedno, čisto normalno. Iz grla se mi izvije krik. Stopim v prazno, v nič. V naslednjem trenutku treščim ob tdna tla. Vse postane črno. Toliko o miru.
___________________
hej upam da vam je vsec potrudila sem se kakor sem mogla ze prej sem rekla da ne pisem najboljs tako da ni vrhunska kvaliteta zgodbe
____________________
Končno zaprem zvezek za matematiko in si oddahnem. Končala z nalogo, pomislim in se pretegnem. Nekaj minut sem samo zleknjena na stolu. Skoraj zaspala bi lahko na njem. A, ni še čas za spanje. Pomigam s prsti na nogah ter se gladko dvignem s stola, pogledam na urnik. Jutri je četrtek. Beden dan po moje, urnik v šoli je slab: 1. ura je slovenščina, v bistvu imama rada slovenščino ampak učitelj jo predava tako dolgočasno, da sem enkrat že na pol kinkala. Jaaa, gremo naprej. Torej 2. ura etika, najraje bi čez okno skočila samo, da mi etike ne bi bilo treba meti. 3. ura matematika, super pomislim še ena učna ura groze in 4. ter 5. ura naravoslovje, tam pišemo tako veliko, da na koncu vse roke bolijo. Hitro zmečem zvezke v torbo in zdrvim v kopalnico. Čez kakih 7 minut pridem ven stuširana, z umitimi zobmi. Večerje ne bom imela, nisem lačna.Sprehodim se do svoje sobe in na hitro z očmi preletim številne slike na moji steni. Nasmehnem se in zlezem v posteljo, šele zdaj ugotovim kako sem zaspana in hitro tonem v spanec.
Zjutraj se zbudim zgodaj, kot vedno. Nikdar nisem potrebovala budilke, navajena sem se zbuditi zgodaj. Hitro vstanem in stečem v kuhinjo kjer si naredim kosmiče z mlekom. December je in ker nimamo talnega ogrevanja ampak samo radiatorje na stenah, so tla mrzla zato zdrvim nazj do moje sobe in se oblečem. Seveda prvo nogavice, da me preneha zebsti v noge. Ravno dovolj časa mi ostane,da se uredim do konca. Pograbim torbo in grem skozi vrata. Vsi moji (starši in 2 brata) grejo kasneje v službo oz. šolo. Mirno se sprehodim do avtobusne postaje. Globoko vdihnem, mir, ki je bil naseljen v mojem naselju ob zgodnjih urah je bil redek. Naredim ovinek in stopim kot vedno, čisto normalno. Iz grla se mi izvije krik. Stopim v prazno, v nič. V naslednjem trenutku treščim ob tdna tla. Vse postane črno. Toliko o miru.
___________________
hej upam da vam je vsec potrudila sem se kakor sem mogla ze prej sem rekla da ne pisem najboljs tako da ni vrhunska kvaliteta zgodbe
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oj!
meni je zgodba zelo všeč in upam da boš še nadaljevala ker nikakor ne pišeš slabo.
meni je zgodba zelo všeč in upam da boš še nadaljevala ker nikakor ne pišeš slabo.
0
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja nadaljuj, super je:heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja nadaljuj, super je:heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja nadaljuj, super je:blush::blush::blush:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:če ne bo temačnika bom jokala
0
L555
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam.
0
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(32)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(56)
Nič posebnega , že vse vem.
(19)



Pisalnica