lejte jst ne znam pisat in bo verjetno slabo ampak bom probala
____________________

Končno zaprem zvezek za matematiko in si oddahnem. Končala z nalogo, pomislim in se pretegnem. Nekaj minut sem samo zleknjena na stolu. Skoraj zaspala bi lahko na njem. A, ni še čas za spanje. Pomigam s prsti na nogah ter se gladko dvignem s stola, pogledam na urnik. Jutri je četrtek. Beden dan po moje, urnik v šoli je slab: 1. ura je slovenščina, v bistvu imama rada slovenščino ampak učitelj jo predava tako dolgočasno, da sem enkrat že na pol kinkala. Jaaa, gremo naprej. Torej 2. ura etika, najraje bi čez okno skočila samo, da mi etike ne bi bilo treba meti. 3. ura matematika, super pomislim še ena učna ura groze in 4. ter 5. ura naravoslovje, tam pišemo tako veliko, da na koncu vse roke bolijo. Hitro zmečem zvezke v torbo in zdrvim v kopalnico. Čez kakih 7 minut pridem ven stuširana, z umitimi zobmi. Večerje ne bom imela, nisem lačna.Sprehodim se do svoje sobe in na hitro z očmi preletim številne slike na moji steni. Nasmehnem se in zlezem v posteljo, šele zdaj ugotovim kako sem zaspana in hitro tonem v spanec.

Zjutraj se zbudim zgodaj, kot vedno. Nikdar nisem potrebovala budilke, navajena sem se zbuditi zgodaj. Hitro vstanem in stečem v kuhinjo kjer si naredim kosmiče z mlekom. December je in ker nimamo talnega ogrevanja ampak samo radiatorje na stenah, so tla mrzla zato zdrvim nazj do moje sobe in se oblečem. Seveda prvo nogavice, da me preneha zebsti v noge. Ravno dovolj časa mi ostane,da se uredim do konca. Pograbim torbo in grem skozi vrata. Vsi moji (starši in 2 brata) grejo kasneje v službo oz. šolo. Mirno se sprehodim do avtobusne postaje. Globoko vdihnem, mir, ki je bil naseljen v mojem naselju ob zgodnjih urah je bil redek. Naredim ovinek in stopim kot vedno, čisto normalno. Iz grla se mi izvije krik. Stopim v prazno, v nič. V naslednjem trenutku treščim ob tdna tla. Vse postane črno. Toliko o miru.
___________________

hej upam da vam je vsec potrudila sem se kakor sem mogla ze prej sem rekla da ne pisem najboljs tako da ni vrhunska kvaliteta zgodbe