Far in my heart 1. del
6
Moonchild 🌙
Hojla, prvič pišem in upam, da vam bo všeč. Sem pa bolj nova tako, da me verjetno še ne poznate. Upam, da me boste spoznali skozi pisanje zgodbe, če pa vas kaj zanima, me pa kar vprašajte.
*Sofia*
“Odhajam,” ta beseda mi je v glavi odmevala še zelo, zelo dolgo.
“Kam odhajaš?” sem ga vprašala samo na pol prisebna.
“V Evropo. Sprejeli so me na Oxford in, ko zaključim šolanje bom odšel z očetom, ki je sprejel službo tam blizu.” Njegov melodičen glas sem slišala le bežno, kot odmev.
“Ne smeš,” sem zahlipala. “Kaj pa prijatelji? Kaj pa jaz?” Ne sme iti.
“Žal mi je. Oče je vložil prijavo in, ko so me sprejeli ga res nisem mogel več prepričati.” Pogledala sem naravnost v njegove sinje modre oči. Žalost. V njih sem videla žalost. Stopila sem korak proti njemu in ga objela. Čez trenutek je še on svoje roke ovil okoli mene in me privil k prsim. Tako sva stala kar nekaj časa in nobeden ni nič rekel.
“Zakaj mi nisi povedal že prej?” Sem šepnila ne, da bi razklenila objem.
“Nisem verjel, da me bodo sprejeli,” mi je odvrnil in si pramen mojih dolgih karamelno rjavih las začel navijati okoli prsta. Oster sunek vetra mi je razmršil lase in jih odnesel v moj obraz. Liam mi jih je nežno umaknil z obraza.
Na licih sem začutila solze, vendar si jih nisem obrisala. Naj tečejo, kot spomin na ta dan. Ko je bil moj pulover že čisto moker od solz, ki so kapljale po licih in po bradi me je Liam prijel za brado in jo dvignil. Nato se mi je približal in me poljubil. Nekaj časa sva stala tam in se poljubljala, potem pa me je prijel za roko in sedla sva na klopco. Ne katero koli klopco. Najino klopco. Pogladila sem najini imeni, ki ju obdaja srce, vrezani v les ter naslonila Liamu glavo na ramo. Nekaj časa sva še gledala kako se sonce spušča, nato pa se odpravila proti domu.
Ko me je odložil pred hišo, sem se mu vrgla v še en topel objem in po licu mi je stekla še zadnja solza tistega dne.
Mama je sedela v fotelju, zatopljena v branje knjige in, ko me je opazila ni nič spraševala. Samo objela me.
*Liam*
Ko sem jo videl jokati, me je bolelo srce. Zavedal sem se koliko skupnega časa nama je še preostalo. Dva meseca. Potem bom odšel na Oxford in kakor poznam svojega očeta, bom tam dokončal štiriletni študij, potem pa bo hotel, da si tam najdem resno službo. Sofia je imela prav. Kaj bo s prijatelji? Ali pa, kaj bo z mamo in Ellie? Pustiti jih bom moral za samo, tukaj v Brooklyn.
Kaj bom brez Sofie? Kot kup nesreče sem iz odprl vrata hiše in že pri vhodu sem lahko zavohal da mami peče palačinke. Oh kako bom to pogrešal.
Sezul sem čevlje in takoj sedel za mizo na kateri me je že čakal krožnik svežih palačink. Ko sem si vtaknil v usta in pogledal proti mami.
“Kako bom pogrešal tvoje palačinke. Res so dobre,” hvaležno se mi je nasmehnila, nekje iz dnevne sobe pa sem slišal, da je oče zagodrnjal.
“Veš sin, tudi jaz znam peči palačinke. In ne boš odšel za vedno, temveč samo, da doštudiraš. Poleg tega pa odhajaš šele čez dva meseca, ne jutri.” Zavil sem z očmi in se spet posvetil mami, ki je ravno vlila maso za novo palačinko. Nato je sedla k meni in skupaj sva pojedla večerjo.
*Sofia*
“Odhajam,” ta beseda mi je v glavi odmevala še zelo, zelo dolgo.
“Kam odhajaš?” sem ga vprašala samo na pol prisebna.
“V Evropo. Sprejeli so me na Oxford in, ko zaključim šolanje bom odšel z očetom, ki je sprejel službo tam blizu.” Njegov melodičen glas sem slišala le bežno, kot odmev.
“Ne smeš,” sem zahlipala. “Kaj pa prijatelji? Kaj pa jaz?” Ne sme iti.
“Žal mi je. Oče je vložil prijavo in, ko so me sprejeli ga res nisem mogel več prepričati.” Pogledala sem naravnost v njegove sinje modre oči. Žalost. V njih sem videla žalost. Stopila sem korak proti njemu in ga objela. Čez trenutek je še on svoje roke ovil okoli mene in me privil k prsim. Tako sva stala kar nekaj časa in nobeden ni nič rekel.
“Zakaj mi nisi povedal že prej?” Sem šepnila ne, da bi razklenila objem.
“Nisem verjel, da me bodo sprejeli,” mi je odvrnil in si pramen mojih dolgih karamelno rjavih las začel navijati okoli prsta. Oster sunek vetra mi je razmršil lase in jih odnesel v moj obraz. Liam mi jih je nežno umaknil z obraza.
Na licih sem začutila solze, vendar si jih nisem obrisala. Naj tečejo, kot spomin na ta dan. Ko je bil moj pulover že čisto moker od solz, ki so kapljale po licih in po bradi me je Liam prijel za brado in jo dvignil. Nato se mi je približal in me poljubil. Nekaj časa sva stala tam in se poljubljala, potem pa me je prijel za roko in sedla sva na klopco. Ne katero koli klopco. Najino klopco. Pogladila sem najini imeni, ki ju obdaja srce, vrezani v les ter naslonila Liamu glavo na ramo. Nekaj časa sva še gledala kako se sonce spušča, nato pa se odpravila proti domu.
Ko me je odložil pred hišo, sem se mu vrgla v še en topel objem in po licu mi je stekla še zadnja solza tistega dne.
Mama je sedela v fotelju, zatopljena v branje knjige in, ko me je opazila ni nič spraševala. Samo objela me.
*Liam*
Ko sem jo videl jokati, me je bolelo srce. Zavedal sem se koliko skupnega časa nama je še preostalo. Dva meseca. Potem bom odšel na Oxford in kakor poznam svojega očeta, bom tam dokončal štiriletni študij, potem pa bo hotel, da si tam najdem resno službo. Sofia je imela prav. Kaj bo s prijatelji? Ali pa, kaj bo z mamo in Ellie? Pustiti jih bom moral za samo, tukaj v Brooklyn.
Kaj bom brez Sofie? Kot kup nesreče sem iz odprl vrata hiše in že pri vhodu sem lahko zavohal da mami peče palačinke. Oh kako bom to pogrešal.
Sezul sem čevlje in takoj sedel za mizo na kateri me je že čakal krožnik svežih palačink. Ko sem si vtaknil v usta in pogledal proti mami.
“Kako bom pogrešal tvoje palačinke. Res so dobre,” hvaležno se mi je nasmehnila, nekje iz dnevne sobe pa sem slišal, da je oče zagodrnjal.
“Veš sin, tudi jaz znam peči palačinke. In ne boš odšel za vedno, temveč samo, da doštudiraš. Poleg tega pa odhajaš šele čez dva meseca, ne jutri.” Zavil sem z očmi in se spet posvetil mami, ki je ravno vlila maso za novo palačinko. Nato je sedla k meni in skupaj sva pojedla večerjo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uau:heart_eyes::revolving_hearts:🥰 zelo dobra zgodba
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nimam pripomb! Super je. Aja samo nekaj. Perfektno je! Po navadi imam pri vsaki zgodbi komentarje kako jo popraviti (seveda samo pri prvem delu) ampak tvoja zgodba! Super je!
Bi mogoče prebrala še moji zgodbi (od linka ti bom dala samo od vsake zgodbe prvi del, da si lahko prebereš od začetka)?
Anna: https://www.pil.si/pisalnica/objava/anna
Jaz, prijatelji in glasba: https://www.pil.si/pisalnica/objava/jaz-prijatelji-in-glasba
Napiši če sta ti všeč :)
Lp. Ilovecandy
Bi mogoče prebrala še moji zgodbi (od linka ti bom dala samo od vsake zgodbe prvi del, da si lahko prebereš od začetka)?
Anna: https://www.pil.si/pisalnica/objava/anna
Jaz, prijatelji in glasba: https://www.pil.si/pisalnica/objava/jaz-prijatelji-in-glasba
Napiši če sta ti všeč :)
Lp. Ilovecandy
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
I-Z-J-E-M-N-O !!!!!!! samo to lahko rečem!!!!!!! veliko jih pravi da sem talentirana, ampak tebi ne sežem niti do kolen! res super zgodba!! LYSSSM!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, kaj naj rečem? NORO! Odlična, kaj odlična, profesionalna pisateljica si!
Super!:blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette:
Super!:blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette::two_hearts::blue_heart::sparkles::rosette:
0
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(311)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...