*naslov*FRIDERIK IN LEONORA-PRIMER KRVAVEGA DIPLOMATA*naslov*
*pod*"Nož! Ubit je bil z nožem!"*pod*

Takrat je na hodnik pristopil moj oče. "Leonora! Sem rekel, da brez zafrkancij to leto!" je besno šepnil oče. A na obrazu se je prepoznala njegova zaskrbljenost. "Ni bila Lena, gospod!" je rekel Friderik. "Ja, kdo pa? Morda ti, Friderik?" je vprašal oče in me iztrgal iz Friderikovih rok. "Ni bil on, oče," sem rekla tudi jaz. Tedaj pa se je zaslišalo šumenje vode in iz stranišča je jezno pricapljala grofica s kolačkom na glavi. "Gospod Harmarovski! Vaš otročaj je spet zabredel v težave!" je besno rekla in se zagledala v truplo. "In zdaj še tole? Tale graščina je zakleta!" je še dodala in zbežala po stopnicah navzdol in iz gradu. S Friderikom sva se tiho zasmejala. "Truplo moramo nekam spraviti, preden ga še kdo opazi!" je zamišljeno rekel oče, nato pa še dodal: "O, in to moram povedato tudi njegovi sestri, ki je z njim prišla na bal. Dobro, odnedsita vidva truplo v klet, jaz pa bom izrekel sožalje njegovi sestri." Prikimala sva in oče je že vzel pot pod noge in na plesišče.

"Jaz primem noge, ti pa roke, prav?" je rekel Friderik. "Se ti je čisto zmešalo? Sam boš odnesel truplo, jaz se ga, kot prvo, ne bom dotikala, ker je to ogabno, in kot drugo, nočem popackati dediščine," sem rekla, on pa me je samo butasto pogledal. "Obleke?" sem namignila. Takrat se je spametoval in odnesel truplo v klet. Ko je dvignil truplo, pa sem pod njim zagledala krvavi nož. Slekla sem si rokavico in ga prijela. Ko sem si ga dobro ogledala, sem se šele zavedla, da se ga ne bi smela dotikati z golimi rokami, ker nam zdaj ne more služiti kot kakšen dokaz, ali kaj podobnega. S prstom sem lahno podrgnila po rezilu. Ravno takrat je za mano stopil Friderik in me prestrašil. "Bu!" je rekel. Urezala sem se in stisnila zapestje. Nož sem spustila, da je padel na tla. "Ojoj, oprosti, Lena," je rekel Friderik, me objel čez rame in pobral nož. "Kaj je pa to?" je vprašal. "Nož! Ubit je bil z nožem!" sem rekla in stisnila zobe.

Ko sva prst prelepila z obližem, je Friderik postavil detektivsko vprašanje: "Je bil umor načrtovan, ali se je zgodiltekom zamisli?" Zamišljeno sem se razgledala po sobi. Iz mize sem pobrala rolico in jo začela zvijati. "Kaj je to?" je vprašal Friderik. "Ah, kaj pa vem... izgleda kot registerska številka," sem rekla in ga zvijala naprej. "Lahko vidim?" me je vprašal Friderik in mi pomolil roko pred nos. "Ja, seveda," sem začudeno rekla in mu dala listek. Pogledal ga je in razprl oči.
------------------------------------------

To je 2. del! Čeprav nihče ni prebral prvega, upam, da bo po temle kdo začel slediti nadaljevanju. Prvi del je bil sicer res zelo dolg, a obljubim, da od zdaj ne bodo več tako.

Love u,
LaKi :blowfish:!:kissing_closed_eyes::two_hearts: