PisalnicaGimnazijka detektivka, 17. del
3
17. NOVEMBER 2018 (NA POTI V ŠOLO IN V GIMNAZIJI)
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetna si! Samo to lahko rečem<33:heart:
0
Moj odgovor:
Spletna punca<33
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Problem z eno sošolko (T_T)
problem mam z eno sošolko ko izvaja 'nasilje' nad mano. pač ni lih nasilje sam pač to se dogaja:
~''za foro'' me davi (idk kako bi to poimenovala.. pač z roko me okol vrata in pol me vleče stran)
~jemle mi stvari (peresnco al pa kulije) in pol mi noče vrnat in jo lovim po celem razredu (enkrat mi je uzela belezko med odmorom in zbežala iz učilnice in sem jo lovila po celi šoli! ) pri tem se smeji ful
~ko ji rečem naj neha je sam tak: (moje ime) a si ti realno zdele neki rekla!?
pač ona se to sam hoče zafrkavat in vem da nima nč proti men pa da bi se hotla spravlat na mene al pa kej... pač otročja je (očitn ji puberteta seka na puno..)
pač a ma kdo kak nasvet kak ji povedat da nej neha (tako da bo njena 'nadpovprečna' inteligenca razumela da ji to REALNO govorim in ne kr tak mal neki yappam)??
~''za foro'' me davi (idk kako bi to poimenovala.. pač z roko me okol vrata in pol me vleče stran)
~jemle mi stvari (peresnco al pa kulije) in pol mi noče vrnat in jo lovim po celem razredu (enkrat mi je uzela belezko med odmorom in zbežala iz učilnice in sem jo lovila po celi šoli! ) pri tem se smeji ful
~ko ji rečem naj neha je sam tak: (moje ime) a si ti realno zdele neki rekla!?
pač ona se to sam hoče zafrkavat in vem da nima nč proti men pa da bi se hotla spravlat na mene al pa kej... pač otročja je (očitn ji puberteta seka na puno..)
pač a ma kdo kak nasvet kak ji povedat da nej neha (tako da bo njena 'nadpovprečna' inteligenca razumela da ji to REALNO govorim in ne kr tak mal neki yappam)??
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(58)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(23)
Šport me na sploh ne zanima.
(34)
