PisalnicaGimnazijka detektivka, 24. del
3
18. DECEMBER (ZVEČER)
Medtem ko s Quennie sedeva za mizo v jedilnici, mimo naju pride Michael. Tokrat je sam, brez svoje zoprne punce Claudie.
"Vidim te," se zasmeje Quennie, ki očitno opazi, kako gledam za lepim Michaelom.
"Nehaj!" ji rečem in se obrnem v drugo smer.
"Prav smešna si s tem, veš."
Obrnem se nazaj proti prijateljici in skušam zamenjati temo. "Ne vem več, kaj naj storim, Quennie. Imam dva dokaza — morda resnična, morda ne — in šla sem do Hannah, ki je našla truplo. A še vseeno sem zelo oddaljena od morilca."
"Si kdaj gledala kriminalko, Eleanor?" me na moje presenečenje vpraša Quennie.
"Sem, ampak ne gledam jih več tako pogosto."
"Kaj naredi detektiv, kar ti nisi, čisto na začetku, ko se loti primera? Oziroma česa se loti najprej?"
Razmišljam in se skušam spomniti odgovora, a se ga ne. "Ne vem."
"Naj ti dam namig," odvrne Quennie. "Kdo pozna žrtev najbolje?"
Končno mi zasveti žarnica v glavi. "Družina! Z Vickyjinimi starši moram govoriti, kajne?"
"Tako je," odgovori Quennie in na ustih se ji nariše majhen nasmešek. "Družina lahko da detektivu kar nekaj koristnih informacij. Zaradi tega detektiv lahko spozna žrtev, kar še kako pride prav. Poleg tega pa družina največ ve o kakšnih skritih stvareh, saj običajno najbolj zaupamo prav svoji družini."
"Quennie, ti si največji genij na svetu!" se ji zahvalim, vstanem in pograbim svojo škatlo za malico. "In nehaj me gledati, ko je zraven *i*on*i*."
Medtem ko s Quennie sedeva za mizo v jedilnici, mimo naju pride Michael. Tokrat je sam, brez svoje zoprne punce Claudie.
"Vidim te," se zasmeje Quennie, ki očitno opazi, kako gledam za lepim Michaelom.
"Nehaj!" ji rečem in se obrnem v drugo smer.
"Prav smešna si s tem, veš."
Obrnem se nazaj proti prijateljici in skušam zamenjati temo. "Ne vem več, kaj naj storim, Quennie. Imam dva dokaza — morda resnična, morda ne — in šla sem do Hannah, ki je našla truplo. A še vseeno sem zelo oddaljena od morilca."
"Si kdaj gledala kriminalko, Eleanor?" me na moje presenečenje vpraša Quennie.
"Sem, ampak ne gledam jih več tako pogosto."
"Kaj naredi detektiv, kar ti nisi, čisto na začetku, ko se loti primera? Oziroma česa se loti najprej?"
Razmišljam in se skušam spomniti odgovora, a se ga ne. "Ne vem."
"Naj ti dam namig," odvrne Quennie. "Kdo pozna žrtev najbolje?"
Končno mi zasveti žarnica v glavi. "Družina! Z Vickyjinimi starši moram govoriti, kajne?"
"Tako je," odgovori Quennie in na ustih se ji nariše majhen nasmešek. "Družina lahko da detektivu kar nekaj koristnih informacij. Zaradi tega detektiv lahko spozna žrtev, kar še kako pride prav. Poleg tega pa družina največ ve o kakšnih skritih stvareh, saj običajno najbolj zaupamo prav svoji družini."
"Quennie, ti si največji genij na svetu!" se ji zahvalim, vstanem in pograbim svojo škatlo za malico. "In nehaj me gledati, ko je zraven *i*on*i*."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobro :heart:
0
Kr ena pisalka zgodb
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
