PisalnicaGimnazijka detektivka, 30. del
3
23. DECEMBER (PO ŠOLI)
Hej, ti!" me iz zasanjanosti zbudi Quennie in me malenkostno udari po mojem novem temno zelenem puliju.
"Mhm?" zaspano odvrnem.
"Poskusi ostati budna," mi na uho zašepeta Quennie in del njenih temnih las pristane na mojih ramenih. "Saj veš, kako nas ima Darrisonova ves čas pod zelo budnim očesom."
"Oh, pozabila sem, da je tu," rečem. "Morda bo res bolje, da ne zaspim."
Čez nekaj trenutkov zopet zaslišim Quennijin glas: "Pravzaprav razumem, zakaj si skoraj zaspala. Ravnateljičin govor je res za umret dolgo ..."
"Eleanor, Quennie!" jo prekine globoki glas profesorice Darrison.
"Da?" nedolžno zine Quennie. Sama si pri tej profesorici tega ni bi upala. Menda so njene kazni zelo hude.
Darrisonova si temna očala prestavi med svoje kratke lase lisičje barve. Nato nama nameni jezni pogled in začne s pridigo: "Med proslavo se ne govori, in to velja tudi za vaju dve!"
Takrat nekaj prebudi mojo pozornost. Potem, ko se je Darrisonova nehala spravljati na naju s Quennie, je sledila igra. In na začetku je mala deklica v kratko obleki poda očetu svoj dnevnik. Vem, nič kaj poseben prizor. Ampak takrat sem občutila, kot se mi je to zdelo že znano. Oh ja, seveda! Zdaj sem se le spomnila!
Veste, Vicky je imela prav tako dnevnik. Kot se spomnim, je rekla, da vanj zapisuje res čisto vse. Prišepnila mi je tudi, da se tam skrivajo stvari, za kateri niti njeni starši ne vedo.
Kar me spominja na to, da bi bi bilo morda pametno pogledati v ta dnevnik. Zavedam se, da je dnevnik osebna stvar in da jo naj bi ga odpiral le avtor. Vendar tu gre za drugačno situacijo, in sicer lahko z dnevnikom razrešim umor. Kdo ve, kaj vse je dogajalo, ko nisem bila ob njej. Ne vem, ampak imam občutek, da bi mi ta dnevnik res pomagal razvozlati njen umor.
Vprašanje je le, kje je ta dnevnik.
Hej, ti!" me iz zasanjanosti zbudi Quennie in me malenkostno udari po mojem novem temno zelenem puliju.
"Mhm?" zaspano odvrnem.
"Poskusi ostati budna," mi na uho zašepeta Quennie in del njenih temnih las pristane na mojih ramenih. "Saj veš, kako nas ima Darrisonova ves čas pod zelo budnim očesom."
"Oh, pozabila sem, da je tu," rečem. "Morda bo res bolje, da ne zaspim."
Čez nekaj trenutkov zopet zaslišim Quennijin glas: "Pravzaprav razumem, zakaj si skoraj zaspala. Ravnateljičin govor je res za umret dolgo ..."
"Eleanor, Quennie!" jo prekine globoki glas profesorice Darrison.
"Da?" nedolžno zine Quennie. Sama si pri tej profesorici tega ni bi upala. Menda so njene kazni zelo hude.
Darrisonova si temna očala prestavi med svoje kratke lase lisičje barve. Nato nama nameni jezni pogled in začne s pridigo: "Med proslavo se ne govori, in to velja tudi za vaju dve!"
Takrat nekaj prebudi mojo pozornost. Potem, ko se je Darrisonova nehala spravljati na naju s Quennie, je sledila igra. In na začetku je mala deklica v kratko obleki poda očetu svoj dnevnik. Vem, nič kaj poseben prizor. Ampak takrat sem občutila, kot se mi je to zdelo že znano. Oh ja, seveda! Zdaj sem se le spomnila!
Veste, Vicky je imela prav tako dnevnik. Kot se spomnim, je rekla, da vanj zapisuje res čisto vse. Prišepnila mi je tudi, da se tam skrivajo stvari, za kateri niti njeni starši ne vedo.
Kar me spominja na to, da bi bi bilo morda pametno pogledati v ta dnevnik. Zavedam se, da je dnevnik osebna stvar in da jo naj bi ga odpiral le avtor. Vendar tu gre za drugačno situacijo, in sicer lahko z dnevnikom razrešim umor. Kdo ve, kaj vse je dogajalo, ko nisem bila ob njej. Ne vem, ampak imam občutek, da bi mi ta dnevnik res pomagal razvozlati njen umor.
Vprašanje je le, kje je ta dnevnik.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično, tako kot vedno :wink:🥰
0
Moj odgovor:
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof