Gimnazijka detektivka, 37. del
3
3. JANUAR (POPOLDNE)
Dva dni sta minila kot bi tlesknil. Počitnice so se končale in zopet je bila na vrsti šola.
S Quennie sva se dogovorili, da pride do mene, nato pa greva skupaj do šole. Tega sem se veselila. Res je lepo namreč začeti dan s svojo prijateljico.
"Živjo, Quennie," jo veselo pozdravim, ko pridem ven iz hiše.
"Živjo," odvrne, a nekaj v njenem glasu mi pove, da veselja od mene ni pričakovala. Zaradi ločitve morda? "Si pripravljena?"
"Seveda," odgovorim in s hitrim korakom stopim do nje.
"Si videla, da danes odpade zadnja ura?" me vpraša po nekaj trenutkih molka.
"Da, krasno, ne?"
Ko prideva mimo manjšega polja, ima Quennie zopet besedo: "Zdelo se mi je, da boš opazila. Vsi so."
Prijateljico premerim od glave do pete in šele takrat opazim, da so njeni dolgi lasje lešnikove barve postali nekoliko krajši. Zdaj sežejo skoraj do ramen in tako se končno vidi, katero barvo za kravato je izbrala — bledo sivo. Kakšna kombinacija z barvo njenih oči! "Postrigla si se," ponosno povem svojo ugotovitev.
"Mhm," samozavestno odvrne. "Kako se ti zdim oziroma zdijo?"
"Lepo!" To definitivno ni bila laž. Ob primerjavi z mojim neukrotljivimi kodri je bil ljubek paž res odlična pričeska.
Tako sva nekaj kremljali o njenih laseh, sčasoma pa tudi o mojih. A nenadoma je Quennie nekaj ponovno presunilo. "Eleanor, kako ... si?" zajeclja in si me ogleda s sočutnim pogledom. "Mislim, kako si ... po vsem tem ... saj veš ... po tej zadevi z ločitvijo?"
Na hitro zamahnem z roko in brezskrbno odgovorim: "Vse je v redu."
Quenniejine temne obrvi se zbližajo, kar je znak, da je zelo začudena. "Ampak ko sem te obiskala, si bila ..."
"... žalostna in obupana," jo dopolnim. "Da, res sem bila taka. Vendar se je zdaj vse uredilo. Veš, ugotovila sem, da je bila ta ločitev potrebna, in se s tem sprijaznila. Živela bom pri mami, atija pa bom tudi kdaj obiskala. Vse je v najlepšem redu." Quennie ima na obrazu še kar začuden izraz. Nisem jo čisto prepričala. "Ni ti treba skrbeti. Zdaj se počutim veliko bolje, kot sem se. Res se."
Prijateljico končno prepričam in nariše se ji nasmešek, a ta se kmalu spremeni v tanko in ravno črto. Nekaj se je spomnila. "In kako je s tvojo preiskavo umora?"
Dva dni sta minila kot bi tlesknil. Počitnice so se končale in zopet je bila na vrsti šola.
S Quennie sva se dogovorili, da pride do mene, nato pa greva skupaj do šole. Tega sem se veselila. Res je lepo namreč začeti dan s svojo prijateljico.
"Živjo, Quennie," jo veselo pozdravim, ko pridem ven iz hiše.
"Živjo," odvrne, a nekaj v njenem glasu mi pove, da veselja od mene ni pričakovala. Zaradi ločitve morda? "Si pripravljena?"
"Seveda," odgovorim in s hitrim korakom stopim do nje.
"Si videla, da danes odpade zadnja ura?" me vpraša po nekaj trenutkih molka.
"Da, krasno, ne?"
Ko prideva mimo manjšega polja, ima Quennie zopet besedo: "Zdelo se mi je, da boš opazila. Vsi so."
Prijateljico premerim od glave do pete in šele takrat opazim, da so njeni dolgi lasje lešnikove barve postali nekoliko krajši. Zdaj sežejo skoraj do ramen in tako se končno vidi, katero barvo za kravato je izbrala — bledo sivo. Kakšna kombinacija z barvo njenih oči! "Postrigla si se," ponosno povem svojo ugotovitev.
"Mhm," samozavestno odvrne. "Kako se ti zdim oziroma zdijo?"
"Lepo!" To definitivno ni bila laž. Ob primerjavi z mojim neukrotljivimi kodri je bil ljubek paž res odlična pričeska.
Tako sva nekaj kremljali o njenih laseh, sčasoma pa tudi o mojih. A nenadoma je Quennie nekaj ponovno presunilo. "Eleanor, kako ... si?" zajeclja in si me ogleda s sočutnim pogledom. "Mislim, kako si ... po vsem tem ... saj veš ... po tej zadevi z ločitvijo?"
Na hitro zamahnem z roko in brezskrbno odgovorim: "Vse je v redu."
Quenniejine temne obrvi se zbližajo, kar je znak, da je zelo začudena. "Ampak ko sem te obiskala, si bila ..."
"... žalostna in obupana," jo dopolnim. "Da, res sem bila taka. Vendar se je zdaj vse uredilo. Veš, ugotovila sem, da je bila ta ločitev potrebna, in se s tem sprijaznila. Živela bom pri mami, atija pa bom tudi kdaj obiskala. Vse je v najlepšem redu." Quennie ima na obrazu še kar začuden izraz. Nisem jo čisto prepričala. "Ni ti treba skrbeti. Zdaj se počutim veliko bolje, kot sem se. Res se."
Prijateljico končno prepričam in nariše se ji nasmešek, a ta se kmalu spremeni v tanko in ravno črto. Nekaj se je spomnila. "In kako je s tvojo preiskavo umora?"
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hm... Počasi mi zmanjkuje idej za komentarčke :joy:... Drugače je super kot vedno, vesela sem da je Eleanor zdaj vredu
Imej lepe počitnice 🥰
Imej lepe počitnice 🥰
0
Moj odgovor:
zanima me
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Laganje
hej
jaz sem se prijateljicam zlagala da sem se poljubljala z enim fantom da ne bi izpadla iz druzbe sicer s tem fantom sva nekaj imela npr drzanje za roke pisanje in pogovori o makeoutanju vemdar nikoli nisva uresnicila
zdaj sva se oddaljila ker se ne druziva vec in danes je on eni moji prijateljici ki se ji nisem to zlagala rekel da je slisal od vec oseb da sem se zlagala da sva se makeoutala in pac fora je da ce moje prijateljice vidijo tega fanta nekje zunaj se zacnejo dret ooo lej njega to pa rabimo njej povedat da je zunaj in take fore
zdej rabim nekaj narediti da jim na nek nacin recem naj nehajo in h krati ne smejo zvedeti da sem se lagala npr lahko recem da bi rada restartala life in da naj sam pozabijo na to ampak bo to prevec ocitno
hvala za nasvete kaj naj recem ker smo z njim druzinski prijatelji
ali se vam zdi to big deal??
jaz sem se prijateljicam zlagala da sem se poljubljala z enim fantom da ne bi izpadla iz druzbe sicer s tem fantom sva nekaj imela npr drzanje za roke pisanje in pogovori o makeoutanju vemdar nikoli nisva uresnicila
zdaj sva se oddaljila ker se ne druziva vec in danes je on eni moji prijateljici ki se ji nisem to zlagala rekel da je slisal od vec oseb da sem se zlagala da sva se makeoutala in pac fora je da ce moje prijateljice vidijo tega fanta nekje zunaj se zacnejo dret ooo lej njega to pa rabimo njej povedat da je zunaj in take fore
zdej rabim nekaj narediti da jim na nek nacin recem naj nehajo in h krati ne smejo zvedeti da sem se lagala npr lahko recem da bi rada restartala life in da naj sam pozabijo na to ampak bo to prevec ocitno
hvala za nasvete kaj naj recem ker smo z njim druzinski prijatelji
ali se vam zdi to big deal??
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(41)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(16)
Šport me na sploh ne zanima.
(24)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ooo ful dobr bom spremlala pa the fact da ...
res:kissing_heart::relieved::relaxed::upside_down::kissing_closed_eyes::blush::grinning::g
uuu, bom brala z veseljem
Fuuuul dooobrrr!!!!!!!!!!!!!!!Spremljam!!!!!!:grinning::hugging::hugging::grinning::grinni
O koook dobr pa lepooo!!!!!!!!!!!!!!!:clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::cla






Pisalnica