14. JANUAR (OPOLDNE)
Ponovno odprem galerijo na telefonu in pripravim vse tri videe, ki kažejo Lucasovo krivdo. Drugi video sem že pri mami preložila s televizije na telefon, tako da imam zdaj vse tri na enem mestu. Po tihem si zaželim, da njihovo vsebino ne bom nikoli več odprla.
Nato iz potovalke vzamem Vickyjin dnevnik in odprem na poljubni strani. V roke vzamem še fotografijo, na kateri sva midve z Vicky, in ki je spodaj popisan z njeno pisavo.
Vse tri stvari — telefon, dnevnik, fotografija — vzamem s sabo, ko se odpravim do atijevega kabineta. Globoko zavzdihnem in z nekoliko tresočo roko odprem lesena vrata.
"Ati, te lahko zmotim za trenutek?"
Deloholik, znan tudi kot moj oče, se nenadoma obrne s svojim črnim pisalnim stolom proti meni. "Da, kaj je?" vpraša nekoliko nepotrpežljivo in odloži očala na papirje. Stavim, da so kakšne obdukcije trupel.
"Rada bi te prosila nekaj, za kar mi lahko le ti pomagaš," previdno povem in atijeve svetlo zelene zenice se dodatno razširijo.
"In to je kaj, Eleanor?"
Stopim bližje k njemu in odprem telefon ter s prstom obkrožim vse tri videe. "Bi lahko ugotovil, ali so ponarejeni ali ne? Saj veš, tako kot to delaš v službi."
Ati, presenečen nad mojo željo, vzame moj telefon in si zaviha rokave svoje bele srajce. Nekaj sekund zamišljeno bdi nad zaslonom, nato pa telefon odloži na mizo. "So ti videi vse?" vpraša in pogled mu uide k odprtem dnevniku in fotografiji.
"Ne," začnem pojasnjevati in pokažem na napis, nahajajoč se pod fotografijo. "Rada bi še, da primerjaš to pisavo in tisto v dnevniku. Zanima me, če obe pisavi pripadata isti osebi."
"In zakaj te to zanima?" z ostrim glasom izreče ati. "Te zanima slučajno moj poklic?"
Od šoka skoraj poskočim. Ko se umirim, s še kar presenečim glasom odgovorim: "Ne! Nočem biti forenzičarka! Samo ... zanima me. Boš lahko to naredil? Prosim?"
"Seveda, samo daj mi čas," bolj umirjeno kot jaz odvrne in se loti dela. Morda pa res ni slabo, če tvoj oče dela za kriminalistično policijo.
Tako zdaj lahko čakam in čakam. Vendar v moji glavi kar vre od vprašanj in dvomom. Oh, naj ati prosim hitro konča!