PisalnicaGimnazijka detektivka, 5. del
5
22. NOVEMBER (POZNO POPOLDNE)
Ko se odpravim v posteljo, ne morem zaspati. Podoba Vicky me je kar naprej preganjala. Ne moram opisati z besedami, kako me boli, kako jo pogrešam. Njen nasmeh, njeno pozitivo, vse te najine nepozabne trenutke. Čeprav se nanjo spomnim velikokrat, nikoli ne čutim take bolečine, kot sem jo nocoj. Zgleda, da človek spozna, kaj je izgubil, šele čez nekaj časa.
"Eleanor, si slišala, da so včeraj zvečer govorili o Vicky?" me vpraša Quennie. Po glavi mi odmeva njeno ime, po celem telesu začutim bolečino. Ne najdem moči, da ji odgovorim. Preveč me boli.
"Eleanor, si me slišala?" mi zopet zastavi vprašanje ter me globoko pogleda v oči.
"Ne, ne, ne," tiho rečem ter stečem proti stranišču. Za sabo slišim korake Quennie, ki verjetno teče za mano, a nabirajoče se solze mi pospešijo korak.
"Eleanor, počakaj!" so zadnje besede, ki se jih spomnim, da bi jih mi nekdo rekel.
*
Počasi odprem oči in si z obraza umaknem rdeč koder. Ugotovim, da sem s Quennie v šolski bolnici.
"Eleanor, v redu si!" vzklikne Quennie in me objame, jaz pa na obrazu začutim njene rjave lase.
"Kaj se je zgodilo? Spomnim se le to, da si klicala za mano," vprašam, ko me prijateljica spusti iz objema.
Quennie zavzdihne in sede na stol zraven postelje. "Pritekla si do stranišča. Nato pa ti je zdrsnilo in z glavo si padla po mokrih tleh."
"Oh, zato se nič ne spomnim," odvrnem.
Po trenutku molka se zopet oglasi Quennie: "Eleanor, kaj je narobe?"
Naj ji povem glede Vicky? Ne vem, zakaj, ampak nekako nočem to spraviti iz ust. A po drugi strani je le moja zelo zvesta prijateljica. "Tudi jaz sem slišala včeraj po poročilih o Vicky," začnem, nato pa ji razložim vse - kako sem šla iz kuhinje, kako nisem mogla zaspati, kako me boli. Besede so se mi vlile kot solze sinoči.
"Oh, kako je ta svet zaklet," doda Quennie in me zopet objame. Zgleda, da je danes dan za objemanje.
Ko se odpravim v posteljo, ne morem zaspati. Podoba Vicky me je kar naprej preganjala. Ne moram opisati z besedami, kako me boli, kako jo pogrešam. Njen nasmeh, njeno pozitivo, vse te najine nepozabne trenutke. Čeprav se nanjo spomnim velikokrat, nikoli ne čutim take bolečine, kot sem jo nocoj. Zgleda, da človek spozna, kaj je izgubil, šele čez nekaj časa.
"Eleanor, si slišala, da so včeraj zvečer govorili o Vicky?" me vpraša Quennie. Po glavi mi odmeva njeno ime, po celem telesu začutim bolečino. Ne najdem moči, da ji odgovorim. Preveč me boli.
"Eleanor, si me slišala?" mi zopet zastavi vprašanje ter me globoko pogleda v oči.
"Ne, ne, ne," tiho rečem ter stečem proti stranišču. Za sabo slišim korake Quennie, ki verjetno teče za mano, a nabirajoče se solze mi pospešijo korak.
"Eleanor, počakaj!" so zadnje besede, ki se jih spomnim, da bi jih mi nekdo rekel.
*
Počasi odprem oči in si z obraza umaknem rdeč koder. Ugotovim, da sem s Quennie v šolski bolnici.
"Eleanor, v redu si!" vzklikne Quennie in me objame, jaz pa na obrazu začutim njene rjave lase.
"Kaj se je zgodilo? Spomnim se le to, da si klicala za mano," vprašam, ko me prijateljica spusti iz objema.
Quennie zavzdihne in sede na stol zraven postelje. "Pritekla si do stranišča. Nato pa ti je zdrsnilo in z glavo si padla po mokrih tleh."
"Oh, zato se nič ne spomnim," odvrnem.
Po trenutku molka se zopet oglasi Quennie: "Eleanor, kaj je narobe?"
Naj ji povem glede Vicky? Ne vem, zakaj, ampak nekako nočem to spraviti iz ust. A po drugi strani je le moja zelo zvesta prijateljica. "Tudi jaz sem slišala včeraj po poročilih o Vicky," začnem, nato pa ji razložim vse - kako sem šla iz kuhinje, kako nisem mogla zaspati, kako me boli. Besede so se mi vlile kot solze sinoči.
"Oh, kako je ta svet zaklet," doda Quennie in me zopet objame. Zgleda, da je danes dan za objemanje.
Moj odgovor:
cheer_gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush question
men je tip usec ka je zdej na novo pršu ampak je tko ful cudn ampak je fulll lep pac sej sm vanga pa obscano ga vidm da gleda kdaj vame pa pol kada ga pogledam pogleda stran pa nevem a je to dobr al slabo??Pac pliss pomagite pa a mate ksnetips da me bolj opaz kr on je pac b razred js sm pa a in se nevidmo tokrat razn na malici pa na sportni(pa se na likovnem slovanju kr ga mamo skp z b)TKO DA NEVEM KAJ NRDIMMM pa zdi se mi da mam tak mix fligins for him kr tko men je usec pa mi ni usec in nevem kj nj nrdimmmm tko pa ful me je sram ga uprast sam pomje bi me rejetlac pa se nima fona pa usi misljo da je atusit nevem zakaj pa tko sam kdaj se cudn obnasa ampak se jst tud kr mam pac izbruhe kr mam adhd in pac mi kdaj enrgija poc in zacnem neke gooffy ahh gibe delat (pa ce je kdo atusits vs ne hejtam)Pa res nevem kaj naj nrdimm
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(50)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(73)
Nič posebnega , že vse vem.
(32)
