Gimnazijka detektivka, 5. del
5
22. NOVEMBER (POZNO POPOLDNE)
Ko se odpravim v posteljo, ne morem zaspati. Podoba Vicky me je kar naprej preganjala. Ne moram opisati z besedami, kako me boli, kako jo pogrešam. Njen nasmeh, njeno pozitivo, vse te najine nepozabne trenutke. Čeprav se nanjo spomnim velikokrat, nikoli ne čutim take bolečine, kot sem jo nocoj. Zgleda, da človek spozna, kaj je izgubil, šele čez nekaj časa.
"Eleanor, si slišala, da so včeraj zvečer govorili o Vicky?" me vpraša Quennie. Po glavi mi odmeva njeno ime, po celem telesu začutim bolečino. Ne najdem moči, da ji odgovorim. Preveč me boli.
"Eleanor, si me slišala?" mi zopet zastavi vprašanje ter me globoko pogleda v oči.
"Ne, ne, ne," tiho rečem ter stečem proti stranišču. Za sabo slišim korake Quennie, ki verjetno teče za mano, a nabirajoče se solze mi pospešijo korak.
"Eleanor, počakaj!" so zadnje besede, ki se jih spomnim, da bi jih mi nekdo rekel.
*
Počasi odprem oči in si z obraza umaknem rdeč koder. Ugotovim, da sem s Quennie v šolski bolnici.
"Eleanor, v redu si!" vzklikne Quennie in me objame, jaz pa na obrazu začutim njene rjave lase.
"Kaj se je zgodilo? Spomnim se le to, da si klicala za mano," vprašam, ko me prijateljica spusti iz objema.
Quennie zavzdihne in sede na stol zraven postelje. "Pritekla si do stranišča. Nato pa ti je zdrsnilo in z glavo si padla po mokrih tleh."
"Oh, zato se nič ne spomnim," odvrnem.
Po trenutku molka se zopet oglasi Quennie: "Eleanor, kaj je narobe?"
Naj ji povem glede Vicky? Ne vem, zakaj, ampak nekako nočem to spraviti iz ust. A po drugi strani je le moja zelo zvesta prijateljica. "Tudi jaz sem slišala včeraj po poročilih o Vicky," začnem, nato pa ji razložim vse - kako sem šla iz kuhinje, kako nisem mogla zaspati, kako me boli. Besede so se mi vlile kot solze sinoči.
"Oh, kako je ta svet zaklet," doda Quennie in me zopet objame. Zgleda, da je danes dan za objemanje.
Ko se odpravim v posteljo, ne morem zaspati. Podoba Vicky me je kar naprej preganjala. Ne moram opisati z besedami, kako me boli, kako jo pogrešam. Njen nasmeh, njeno pozitivo, vse te najine nepozabne trenutke. Čeprav se nanjo spomnim velikokrat, nikoli ne čutim take bolečine, kot sem jo nocoj. Zgleda, da človek spozna, kaj je izgubil, šele čez nekaj časa.
"Eleanor, si slišala, da so včeraj zvečer govorili o Vicky?" me vpraša Quennie. Po glavi mi odmeva njeno ime, po celem telesu začutim bolečino. Ne najdem moči, da ji odgovorim. Preveč me boli.
"Eleanor, si me slišala?" mi zopet zastavi vprašanje ter me globoko pogleda v oči.
"Ne, ne, ne," tiho rečem ter stečem proti stranišču. Za sabo slišim korake Quennie, ki verjetno teče za mano, a nabirajoče se solze mi pospešijo korak.
"Eleanor, počakaj!" so zadnje besede, ki se jih spomnim, da bi jih mi nekdo rekel.
*
Počasi odprem oči in si z obraza umaknem rdeč koder. Ugotovim, da sem s Quennie v šolski bolnici.
"Eleanor, v redu si!" vzklikne Quennie in me objame, jaz pa na obrazu začutim njene rjave lase.
"Kaj se je zgodilo? Spomnim se le to, da si klicala za mano," vprašam, ko me prijateljica spusti iz objema.
Quennie zavzdihne in sede na stol zraven postelje. "Pritekla si do stranišča. Nato pa ti je zdrsnilo in z glavo si padla po mokrih tleh."
"Oh, zato se nič ne spomnim," odvrnem.
Po trenutku molka se zopet oglasi Quennie: "Eleanor, kaj je narobe?"
Naj ji povem glede Vicky? Ne vem, zakaj, ampak nekako nočem to spraviti iz ust. A po drugi strani je le moja zelo zvesta prijateljica. "Tudi jaz sem slišala včeraj po poročilih o Vicky," začnem, nato pa ji razložim vse - kako sem šla iz kuhinje, kako nisem mogla zaspati, kako me boli. Besede so se mi vlile kot solze sinoči.
"Oh, kako je ta svet zaklet," doda Quennie in me zopet objame. Zgleda, da je danes dan za objemanje.
Moj odgovor:
Boho FAN
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kako bi temu dala naslov?
Pozdravljeni,
Sem 7. razred in všeč sta mi dva fanta (starejša a sta še na OŠ). Oba sta mi res všeč, in zelo sta prijazna, eden se z mano pogovarja če je za to povod (največkrat ko kaj pozabim na krožku ki ga obiskujeva skupaj), drugače pa se drži svoje skupinice fantov. Drugi se z mano ne pogovarja, ampak je do vseh res prijazen, pa še lušten, pripravljen pomagat........ In se pogosto "nahaja" v moji bližini. Torej:
1. Če si v dva fanta, a flirtaš z obema, enim, nobenim....?
2. Če te eden od njiju vpraša, ali bi bila skupaj, kako potem pozabit drugega?
3. Kako se vesti do njiju?
Hvala za odgovore in lepe praznike <3
Lp, Boho FAN
Sem 7. razred in všeč sta mi dva fanta (starejša a sta še na OŠ). Oba sta mi res všeč, in zelo sta prijazna, eden se z mano pogovarja če je za to povod (največkrat ko kaj pozabim na krožku ki ga obiskujeva skupaj), drugače pa se drži svoje skupinice fantov. Drugi se z mano ne pogovarja, ampak je do vseh res prijazen, pa še lušten, pripravljen pomagat........ In se pogosto "nahaja" v moji bližini. Torej:
1. Če si v dva fanta, a flirtaš z obema, enim, nobenim....?
2. Če te eden od njiju vpraša, ali bi bila skupaj, kako potem pozabit drugega?
3. Kako se vesti do njiju?
Hvala za odgovore in lepe praznike <3
Lp, Boho FAN
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(199)
Srednje.
(144)
Ni mi všeč.
(39)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Uuu, fuul dober blogec🥰:heart:
Ful je zanimivo ...
nikol ne bi mogla narisat tko lepe slikeeee:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes