PisalnicaGimnazijka detektivka, 6. del
7
23. NOVEMBER (KO BI ŽE MORALA SPATI)
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tale zgodba mi je vedno bolj všeč!:hugging: Res popolna je! Tako me zanima kaj se bo zgodilo v naslednjem delu. Kakšno idejo je dobila? Res ne morem vec čakati...:sweat_smile: Res si nadarjena za pisanje in zmeraj bolj se izboljšuješ! Sem lajkala in bi brez skrbi stisnila še kakšen like ampak jih na žalost ne morem...:sweat:
Pa lepo se imej!
Pa lepo se imej!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Rs mi je vsec! imas moj :balloon:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
