PisalnicaGimnazijka detektivka, 6. del
7
23. NOVEMBER (KO BI ŽE MORALA SPATI)
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tale zgodba mi je vedno bolj všeč!:hugging: Res popolna je! Tako me zanima kaj se bo zgodilo v naslednjem delu. Kakšno idejo je dobila? Res ne morem vec čakati...:sweat_smile: Res si nadarjena za pisanje in zmeraj bolj se izboljšuješ! Sem lajkala in bi brez skrbi stisnila še kakšen like ampak jih na žalost ne morem...:sweat:
Pa lepo se imej!
Pa lepo se imej!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Rs mi je vsec! imas moj :balloon:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
Nea
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Grda js
sem ful mejhna pa ful suha. sme grda ker mam ful baby face. noge so k ene palčke, roke pa tut. in ker se bliža poletje pa topki pa to js pa z grdim in suhim trebuhom, h se mi vidjo zgodi že mal rebra. sem gensko in KAO bom enkrat normalna. nikoli! nimam še prsi, grd trrbuh... AHHHHHHHHH!!! in to me jezi. in zdej bi js rada nrdila neki zase. nemorem nrdit si neke vaje k bom zrasla, pa mela normalne roke k neboje tok suhcane pa noge. pač GRDA SEMM! pa ne me tolažit JA LEPA SI ne nisem okej? to je teb lahko rect k si normalno visoka, imaš body tea pa s eneke lepe lase. js pa grde pa redke. pač ZAKJ?! in rada bi si nrdila nek glow up, kjer bom imela body tea, in mi nebojo skos govoril A TI SPLOH KEJ JEŠ? pač ja jem!! okej? in noben me nebo tok razumel. še zdravniki ne!
in sploh nevem če loh si nrdim kej tazga ker sem enostavno presuha pa pregrda. če mate ksn nasvet, povej sam plis NEREČ DA SM LEPA! NE RECI, PLIS!
in sploh nevem če loh si nrdim kej tazga ker sem enostavno presuha pa pregrda. če mate ksn nasvet, povej sam plis NEREČ DA SM LEPA! NE RECI, PLIS!
