Hej! Zeloooooooo mi je žal, da nisem pisala prej Imela sem veliko obveznosti. Zdaj pa naj začnem.
*******************************************************************
1. stvar. Kmalu se bom pridružila profesionalnim igralcem quddictha (žal mi je če ni napisano prav)! Angelina je res zeloooo super. Pripooročila me je trenerju, ko se je eden od zasledovalcev preselil na drugi konec sveta. 2. Kmalu bo spet 31. oktober. Jaz, Hermiona in Ron bomo pripravili presenečenje zanj. Z ministrom smo se že prej dogovorili, da da Harryu prosto. Odšli bomo v Godrickov dol. Hermiona se je naučila posebnega uroka. Lahko bomo videli, kaj vse se je dogajalo preden je Saj Veš K... Ah to je neumno preden je Mrlakenstein ubil Harryeva starša. To bomo gledali kakšno urico, dve. Potem bomo še skupaj z enim zvarkom pomešanim za napojem, ki je premešan z neko koprivo poustvarili, da bo Harry lahko videl svoje starše, se z njimi pogovarjal... Ob tej priložnosti, bomo pričarali še Tango in prof. Remusa in Sirusa, mogoče še Dumbledorja. Trajalo bo nekaj ur in vsi bodo prišli kot duhovi. Oh komaj čakam, da vidim Harryev in Teddyev izraz na obrazu. Vse mora potekati popolno. To mora biti najboljša stvar v Harryevem življenju. Za to vedo seveda tudi vsi iz reda in vsa moja družina. S Hermiono bova spekli še torto, čeprav nimam pojma o bunkeljski kuhi ali peki, ali karkoli je Hermi že rekla. Do ideje o tem sem prišla zaradi Teddya-Meddya. Kar naprej je spraševal o svojih starših. Želela sem mu pokazati vsaj kakšno sliko, pa nobene nisem našla, na sliki reda, pa ju nisem prepoznala.
Za organiziranje je poskrbela moja malenkost, seveda vse kot papirologija. Drugi so naredili vse v kar je bilo v mojem načrtu. Hermi bo zadolžena za nadziranje celotne "operacije", moja mami je zadolžena za hrano, fantje so zadolženi za okraske in tako naprej. Sama pa sicer nisem ogromno pomagala, ker sem imela OGROMNO dela s treningi. Za na konec, pa sem načrtovala nekaj res posebnega. Za to ni vedel nihče. He he he. Komaj čakam, da jim povem. Imeli bodo take izraze :open_mouth::fearful::scream_cat:. Bodo čisto UAU, KAJ?, NEMOGOČE!, JE TO MOŽNO? KAJ? Odlično bo.
O, le še nekaj minut! Zdaj je le še 10 sec, 9, 8, 7, 6, 5......2, 1! Potem sta minili 2 minuti. Nato 4. Potem je bilo mimo že 15 minut, ko se je končno prikazal Ron s Harryem in Teddyem. "Kje si bil Ronald Bilius Weasley?" sem ga vprašala. "Imam zelo dobro pojasnilo. O poglej tam je Harry." mi je rekel nazaj. "Harry. Zate smo pripravili presenečenje. Pridi Teddy. Hop. Dobro družba kot smo vadili." sem rekla. Vsi smo položili roke na sredino. Zadnji jo je dal Harry. Potem je bilo kot bi se udejanjlji. A smo pristali na istem mestu. Le dolgo nazaj. Iz hiše je prišla Lily Potter s Harryem v vozičku. Harryu je spolzela solza po licu. Nekaj časa smo gledali. Nato je potekel čas. Vrnili smo se v prihodnost ali pa sedanjost. Ne vem točno. V glavnem nismo več bili v preteklosti. "Škoda ker se je moralo končati." je zavzdihnil Harry. "Moralo se je končati. Ker sledi najboljši del." sem mu povedala. Nato je Hermi prinesla velik kotel. Vsi razen Harrya in Teddya smo pomočili palice v kotel. Nato smonahkrati izrekli čarobne besede. VRNITIUS TOTALIS. (P.S. Totalis le ojača urok) Iz palic so švignili modri dimi. Najprej sta se iz oblačkov prikazala James in Lily. Nato Remus in Tanga. Nazadnje pa še Sirius. Dumbledora na žalost nismo mogli pričarati nazaj. Najprej je Teddy nekam negotovo vprašal "Mama, Dada?" "Poglej ga. Pravi korenjak je." je rekla Tanga in objela svojega ljubega Teddya. Isto je storil tudi Remus. Srečna družina se je odpravila nekoliko stran od nas. Nato je Harry objel svoja starša. Jokal je in se smejal. Bolj srečnega ga še nikoli nisem videla. Ko je ugotovil, da sem za vse "kriva" jaz me je objel in poljubil na lice. Nato je Harryeva mama rekla "Bolje ne bi mogel izbrati srček." Harry se ni mogel odlepiti od njiju. Prišel je še Sirius. Pogovarjali so se in pogovarjali. Potem sem si pričarala mikrofon in začela: "Lahko prosim za pozornost? Hvala. Imam novico, ki je nihče ne ve, razen če je šel v detektivske preiskave. No novica je, da bova s Harryem dobila dojenčka!" sem naznanila veliko novico. Kot sem načrtovala. Vsi celo duhovi so bili čisto :open_mouth::fearful::scream_cat:.Ron je postal še bolj rdeč kot njegovi lasje. "Harry! Kako si mogel! To je moja sestra! In ima šele 13 let!" je ves razjarjen rekel Ron in se že pognal nad Harrya, ko sva ga s Hermiono dvignili v zrak. "Ron kot prvič. Nisem stara 13. In drugič sem polnoletna in znam skrbeti zase! Poleg tega nisem Harryu o tem nič povedala." sem mu rekla. Ko je bil Ron na tleh, je Harry prišel do mene in me poljubil:kiss: točno na usta. "Ne morem verjeti! Dobila bova dojenčka." je Harry rekel. Nato so meni in Harryu čestitali. Celo Ron, ki je bil zaradi preteklih dogodkov še vedno čemeren. Duhovi so počasi zbledeli. Harryu in Teddyu sem obljubila, da bomo to naredili še kdaj.
To je vse za danes. Bye.
**********************************************************************************************
Upam, da del ni prekratek in vam je všeč. Potrudila se bom čimprej napisati naslednji del.
Lepo se imejte še naprej,
kakor ste se imeli doslej.
Upam, da novi del kmalu boste brali,
ker tega ste zagotovo že prebrali.
Lahko noč pa še adijo
pa še NOVI DELI NAJ ŽIVIJO!
*******************************************************************
1. stvar. Kmalu se bom pridružila profesionalnim igralcem quddictha (žal mi je če ni napisano prav)! Angelina je res zeloooo super. Pripooročila me je trenerju, ko se je eden od zasledovalcev preselil na drugi konec sveta. 2. Kmalu bo spet 31. oktober. Jaz, Hermiona in Ron bomo pripravili presenečenje zanj. Z ministrom smo se že prej dogovorili, da da Harryu prosto. Odšli bomo v Godrickov dol. Hermiona se je naučila posebnega uroka. Lahko bomo videli, kaj vse se je dogajalo preden je Saj Veš K... Ah to je neumno preden je Mrlakenstein ubil Harryeva starša. To bomo gledali kakšno urico, dve. Potem bomo še skupaj z enim zvarkom pomešanim za napojem, ki je premešan z neko koprivo poustvarili, da bo Harry lahko videl svoje starše, se z njimi pogovarjal... Ob tej priložnosti, bomo pričarali še Tango in prof. Remusa in Sirusa, mogoče še Dumbledorja. Trajalo bo nekaj ur in vsi bodo prišli kot duhovi. Oh komaj čakam, da vidim Harryev in Teddyev izraz na obrazu. Vse mora potekati popolno. To mora biti najboljša stvar v Harryevem življenju. Za to vedo seveda tudi vsi iz reda in vsa moja družina. S Hermiono bova spekli še torto, čeprav nimam pojma o bunkeljski kuhi ali peki, ali karkoli je Hermi že rekla. Do ideje o tem sem prišla zaradi Teddya-Meddya. Kar naprej je spraševal o svojih starših. Želela sem mu pokazati vsaj kakšno sliko, pa nobene nisem našla, na sliki reda, pa ju nisem prepoznala.
Za organiziranje je poskrbela moja malenkost, seveda vse kot papirologija. Drugi so naredili vse v kar je bilo v mojem načrtu. Hermi bo zadolžena za nadziranje celotne "operacije", moja mami je zadolžena za hrano, fantje so zadolženi za okraske in tako naprej. Sama pa sicer nisem ogromno pomagala, ker sem imela OGROMNO dela s treningi. Za na konec, pa sem načrtovala nekaj res posebnega. Za to ni vedel nihče. He he he. Komaj čakam, da jim povem. Imeli bodo take izraze :open_mouth::fearful::scream_cat:. Bodo čisto UAU, KAJ?, NEMOGOČE!, JE TO MOŽNO? KAJ? Odlično bo.
O, le še nekaj minut! Zdaj je le še 10 sec, 9, 8, 7, 6, 5......2, 1! Potem sta minili 2 minuti. Nato 4. Potem je bilo mimo že 15 minut, ko se je končno prikazal Ron s Harryem in Teddyem. "Kje si bil Ronald Bilius Weasley?" sem ga vprašala. "Imam zelo dobro pojasnilo. O poglej tam je Harry." mi je rekel nazaj. "Harry. Zate smo pripravili presenečenje. Pridi Teddy. Hop. Dobro družba kot smo vadili." sem rekla. Vsi smo položili roke na sredino. Zadnji jo je dal Harry. Potem je bilo kot bi se udejanjlji. A smo pristali na istem mestu. Le dolgo nazaj. Iz hiše je prišla Lily Potter s Harryem v vozičku. Harryu je spolzela solza po licu. Nekaj časa smo gledali. Nato je potekel čas. Vrnili smo se v prihodnost ali pa sedanjost. Ne vem točno. V glavnem nismo več bili v preteklosti. "Škoda ker se je moralo končati." je zavzdihnil Harry. "Moralo se je končati. Ker sledi najboljši del." sem mu povedala. Nato je Hermi prinesla velik kotel. Vsi razen Harrya in Teddya smo pomočili palice v kotel. Nato smonahkrati izrekli čarobne besede. VRNITIUS TOTALIS. (P.S. Totalis le ojača urok) Iz palic so švignili modri dimi. Najprej sta se iz oblačkov prikazala James in Lily. Nato Remus in Tanga. Nazadnje pa še Sirius. Dumbledora na žalost nismo mogli pričarati nazaj. Najprej je Teddy nekam negotovo vprašal "Mama, Dada?" "Poglej ga. Pravi korenjak je." je rekla Tanga in objela svojega ljubega Teddya. Isto je storil tudi Remus. Srečna družina se je odpravila nekoliko stran od nas. Nato je Harry objel svoja starša. Jokal je in se smejal. Bolj srečnega ga še nikoli nisem videla. Ko je ugotovil, da sem za vse "kriva" jaz me je objel in poljubil na lice. Nato je Harryeva mama rekla "Bolje ne bi mogel izbrati srček." Harry se ni mogel odlepiti od njiju. Prišel je še Sirius. Pogovarjali so se in pogovarjali. Potem sem si pričarala mikrofon in začela: "Lahko prosim za pozornost? Hvala. Imam novico, ki je nihče ne ve, razen če je šel v detektivske preiskave. No novica je, da bova s Harryem dobila dojenčka!" sem naznanila veliko novico. Kot sem načrtovala. Vsi celo duhovi so bili čisto :open_mouth::fearful::scream_cat:.Ron je postal še bolj rdeč kot njegovi lasje. "Harry! Kako si mogel! To je moja sestra! In ima šele 13 let!" je ves razjarjen rekel Ron in se že pognal nad Harrya, ko sva ga s Hermiono dvignili v zrak. "Ron kot prvič. Nisem stara 13. In drugič sem polnoletna in znam skrbeti zase! Poleg tega nisem Harryu o tem nič povedala." sem mu rekla. Ko je bil Ron na tleh, je Harry prišel do mene in me poljubil:kiss: točno na usta. "Ne morem verjeti! Dobila bova dojenčka." je Harry rekel. Nato so meni in Harryu čestitali. Celo Ron, ki je bil zaradi preteklih dogodkov še vedno čemeren. Duhovi so počasi zbledeli. Harryu in Teddyu sem obljubila, da bomo to naredili še kdaj.
To je vse za danes. Bye.
**********************************************************************************************
Upam, da del ni prekratek in vam je všeč. Potrudila se bom čimprej napisati naslednji del.
Lepo se imejte še naprej,
kakor ste se imeli doslej.
Upam, da novi del kmalu boste brali,
ker tega ste zagotovo že prebrali.
Lahko noč pa še adijo
pa še NOVI DELI NAJ ŽIVIJO!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vauuuuu
ful lepo
skoraj sva se zjokali
ful lepo
skoraj sva se zjokali
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cute:heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kje dobiš inspiracijo???!! FUL NICE SVAKA ČAST:scream:🥺:sob::sob:
1
Pvj mi
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kje dobiš inspiracijo???!! FUL NICE SVAKA ČAST:scream:🥺:sob::sob:
1
Pvj mi
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica