Ciao! Tukaj je 2. del zgodbe.
***********************************************************************************************************************************************Hej! Vate pišem 2. Nekaj dni sem te pustila čakati. Zdaj pa naj začnem.
S Harryem sva začela iskati hišo za naju in Tedya. Ni bilo veliko izbire. Lastnik Počenega kotla, nama je ponudil hišo na Abey roudu, z majhnim vrtom, kopalnico, dvema spalnicama, kuhinjo (kuhinja je bila hkrati tudi jedilnica), shrambo in majhno dnevno sobo. S Harryem sva se zahvalila, rekla sva mu, da bova premislila. Oba sva si želela večje hiše. Harry je šel popoldne na ministrstvo. Kmalu zatem, ko je odšel, mi je poslal sovo. Takoj sem morala priti. Uporabila sem, kar vhod, za zaposlene. Ministrstvo, so v nekaj dneh od kadar ni bilo lorda Voldermota, vsaj 4-krat povečali. Skoraj bi ukorakala na smrtno sodbo! Pred tem,da bi se totalno osramotila me je rešil sam minister Matthew Smith (očitno je šel na WC). Peljal me je do Harrya, ki je že nestrpno čakal, kaj bo povedal. Tu bo zapisan celoten naš pogovor. "Gospodič Potter, vi in vaše dekle sta tukaj, ker vam moramo prebrati oporoko."
"Čakajte, kaj nima Harry že vsega kar spada k oporoki?" sem rekla vedno firbčna jaz "Ne gdč. Weasley. Njegova družina ima v lasti tudi hišo na ulici Riverino 11." "Za to ulico še nisem slišal." "Zato ker je čarovniška ulica Harry" sem pojasnila svojjemu zmedenemu fantu. "Tako je gdč. Weasley. Bi lahko v Harrya plejali tja?" "Seveda gospod minister."
Pogovora vglavnem ni bilo veliko. S Haryem sva se odpravila. Ker sva tako ali tako morala čez Počen kotel in Prečno ulico, sva lastniku (počenega kotla) povedala, da ne bova vzela njegove hiše.
Na koncu prečne ulice (podobno, kot na koncu vrta počenega kotla) je zid, ki vodi v drugo ulico. Vsaj 5-krat sva morala skozi zid, da sva končno prišla do njegove obljubljene hiše. Izgledala jezelo lepa. Imela je kar 5 spalnic! Odločila sva se da bo največja najina. Za Tedya, seveda, ko bo star približno tri leta sva izbrala eno zraven najine. Seveda sva jo preuredila. Hiša je imela še velik urejen vrt, kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, prečudovite stopnice, shrambo, lep balkon in celo posebno sobo za vajo urokov! Hiša je bil neverjetna. Pa tudi pripravljena za Tedya. Za nekaj dni sva se še odpravila v Jazbino.
Ravno je bilo kosilo, ko je na vrata potrkala ministrova sova. Haryu je pozabil povedati, da ima ob najini novi hiši še eno, ki mu jo je zapustil eden očetovih najboljšhih prijateljev, ki ni imel otrok. Dogovorili smo se, da bosta to hišo dobila Hermiona in Ron. Kalu smo se vsi uselili. Ron in Hermiona sta imela enako lepo hišo, kot midva.
Čez en dan sva šla po malega Tedy-medya. oblečen je bil ve zeleno-bel pajac z zajčkom. Andromeda se je zelo dolgo poslavljala od njega. Rekla je, da mora(mo) priti vsaj enkrat na 2 tedna do nje.
Tedy se je ponoči zbujal vsakih 20 minut. Celo hišo sva morala obkoliti z zvočno izoliranim "mehurčkom". Zdaj pa moram končati, ker se je Tedy spet zbudil.
***********************************************************************************************************************************************
To je zaenkrat to. Lahko v komentarje napišete dekliška in fantovska imena? Morda bo kdo kmalu postal mama oz. očka. Lepo se imejte, do naslednjega dela.
***********************************************************************************************************************************************Hej! Vate pišem 2. Nekaj dni sem te pustila čakati. Zdaj pa naj začnem.
S Harryem sva začela iskati hišo za naju in Tedya. Ni bilo veliko izbire. Lastnik Počenega kotla, nama je ponudil hišo na Abey roudu, z majhnim vrtom, kopalnico, dvema spalnicama, kuhinjo (kuhinja je bila hkrati tudi jedilnica), shrambo in majhno dnevno sobo. S Harryem sva se zahvalila, rekla sva mu, da bova premislila. Oba sva si želela večje hiše. Harry je šel popoldne na ministrstvo. Kmalu zatem, ko je odšel, mi je poslal sovo. Takoj sem morala priti. Uporabila sem, kar vhod, za zaposlene. Ministrstvo, so v nekaj dneh od kadar ni bilo lorda Voldermota, vsaj 4-krat povečali. Skoraj bi ukorakala na smrtno sodbo! Pred tem,da bi se totalno osramotila me je rešil sam minister Matthew Smith (očitno je šel na WC). Peljal me je do Harrya, ki je že nestrpno čakal, kaj bo povedal. Tu bo zapisan celoten naš pogovor. "Gospodič Potter, vi in vaše dekle sta tukaj, ker vam moramo prebrati oporoko."
"Čakajte, kaj nima Harry že vsega kar spada k oporoki?" sem rekla vedno firbčna jaz "Ne gdč. Weasley. Njegova družina ima v lasti tudi hišo na ulici Riverino 11." "Za to ulico še nisem slišal." "Zato ker je čarovniška ulica Harry" sem pojasnila svojjemu zmedenemu fantu. "Tako je gdč. Weasley. Bi lahko v Harrya plejali tja?" "Seveda gospod minister."
Pogovora vglavnem ni bilo veliko. S Haryem sva se odpravila. Ker sva tako ali tako morala čez Počen kotel in Prečno ulico, sva lastniku (počenega kotla) povedala, da ne bova vzela njegove hiše.
Na koncu prečne ulice (podobno, kot na koncu vrta počenega kotla) je zid, ki vodi v drugo ulico. Vsaj 5-krat sva morala skozi zid, da sva končno prišla do njegove obljubljene hiše. Izgledala jezelo lepa. Imela je kar 5 spalnic! Odločila sva se da bo največja najina. Za Tedya, seveda, ko bo star približno tri leta sva izbrala eno zraven najine. Seveda sva jo preuredila. Hiša je imela še velik urejen vrt, kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, prečudovite stopnice, shrambo, lep balkon in celo posebno sobo za vajo urokov! Hiša je bil neverjetna. Pa tudi pripravljena za Tedya. Za nekaj dni sva se še odpravila v Jazbino.
Ravno je bilo kosilo, ko je na vrata potrkala ministrova sova. Haryu je pozabil povedati, da ima ob najini novi hiši še eno, ki mu jo je zapustil eden očetovih najboljšhih prijateljev, ki ni imel otrok. Dogovorili smo se, da bosta to hišo dobila Hermiona in Ron. Kalu smo se vsi uselili. Ron in Hermiona sta imela enako lepo hišo, kot midva.
Čez en dan sva šla po malega Tedy-medya. oblečen je bil ve zeleno-bel pajac z zajčkom. Andromeda se je zelo dolgo poslavljala od njega. Rekla je, da mora(mo) priti vsaj enkrat na 2 tedna do nje.
Tedy se je ponoči zbujal vsakih 20 minut. Celo hišo sva morala obkoliti z zvočno izoliranim "mehurčkom". Zdaj pa moram končati, ker se je Tedy spet zbudil.
***********************************************************************************************************************************************
To je zaenkrat to. Lahko v komentarje napišete dekliška in fantovska imena? Morda bo kdo kmalu postal mama oz. očka. Lepo se imejte, do naslednjega dela.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hi! super!!!!! ne znam opisati z besedami kako je zakon, ko opisuješ dogajanje skozi Ginniyeye (ne znam prav napisati) oči po ta zadnjem delu (pač, ko so premagali tistega čarovnika) noro dobro pišeš!!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba
1
Harry
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej! Naslednji del bo najverjetneje v soboto.
1
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.