Hazel je stekla do starega mogočnega hrasta, ki stoji ob robu gozda. Tam se ponavadi usede in riše okolico. Če ima kdaj srečo, vidi kakšno veverico ali pa miško. Hazel se je usedla na mehka gozdna tla in odprla skicirko ob kateri je bil priložen tudi tehnični svinčnik. Vendar ko je želela risati se je ustavila, ponavadi ko riše ima neko inspiracijo, a tokrat je kar ni bilo."Zakaj ne najdem inspiracije ahhh...morda jo bom našla če se grem za spremembo usesti kam drugam, globje v gozd." je pomislila in odkorakala naprej. Med hojo se je ozirala naokoli, da bi našla mesto kamor bi se lahko usedla. A kmalu je zaslišala glasove, ki so prihajali iz za grma. Pogledala je za grm...in tam je videla drobne hišice. Izgledalo je kot da bi lahko bila vasica. Bil je neporaščen del gozda, ki je bil poseljen. Lahko je videla tudi majhne modre možičke, ki so se premikali po mestu. Vendar ko so jo opazili so zavreščali in vsi stekli v svoje domove. "Kot ljudje so vendar manjši..." se je zamislila Hazel. Na sredini vasice, pa je stal majhen spomenik, okoli pa je stala tržnica. Hazel je počepnila in prijazno rekla: "Pridite ven iz hišic nič vam ne bom naredila." Vendar nihče si ni upal iz hišic. Punca je počakala še kakšno minuto nato pa rekla: "Okej, če se mi nočete pokazati, vas bom pa prišla tudi jutri obiskat smrkci. ", ko je vstala in se že obrnila v smer babičine hiše, je za sabo zaslišala glas: "Si nam slučajno rekla SMRKCI???" Hazel se je spet obrnila in opazila modrega možicla. "No, zgledate kot smrkci...smešni ste." Se je zasmejala punca, možicel pa je jezno odraegiral: "Oprosti se norčuješ iz nas?" Hazel je ugotovila, da jih ne bi smela poklicati smrkci. "Emm...Oprostite, nič slabega nisem mislila, kaj pravzaprav sploh ste vi?". Možicel se je spogledoval z drugimi meščani, ki so medtem dogodek spremljali skozi okno svojih hiš in mu odkimavali. "Tega ti ne moremo povedati, ne zaupamo tebi in prav tako vsem ljudem. Dali nas bi kletke, nas odnesli v vaše laboratorije..." obraz se mu je razžalostil: "Saj ste vsi ljudje enaki." možicel je po govoru globoko vzdihnil pogledal je v tla, se obrnil in začel hoditi stran od Hazel. "Poberi se..." ji je zamomljal in se še zadnjič obrnil proti njej...
Se nadaljuje...