*i**b*Albus*b**i*
"Mami bom povedala, kam si šel, da je ne bo skrbelo!" je Lily posmehljivo zaklicala za mano. Nisem se ozrl, za sabo sem zaloputnil vrata in stopil k deklici in njeni mami.

"Tisti fant tam je pravkar stopil ven! Mami, tista zanemarjena gostilna, ne verjamem ti da je ne vidiš!"
"Dober dan," sem pozdravil. Mama deklice se mi je nasmehnila. "Živjo. Nama lahko pomagaš? Hči mi ne verjame, da ne vidim tiste zanemarjene gostilne, o kateri ves čas čveka."
"Ste čarovnica?" sem vprašal, čeprav sem poznal odgovor. Ženska je odkimala. "Ne, nisem. Moj mož tudi ne, najina miška je edina, ki je v naši družini čarovnica." Obrnil sem se k deklici. "Tvoja mama ne more videti Počenega kotla, ker ni čarovnica. Samo čarovniki ga lahko vidimo. Če hočeš, grem lahko s tabo in ti pomagam kupit vse za šolo?" sem dodal. V žepu sem prekrižal kazalec in sredinec. In deklica se je nasmehnila. Meni. To je bil gotovo najlepši trenutek v mojem življenju. "Seveda, hvala!" je veselo rekla. Tudi njena mama se je nasmehnila. Pomolila mi je roko. "Sabrine," se mi je predstavila.
"Albus."

"Kaj vse potrebuješ?" Z deklico sva se sprehajala po Prečni in na njenem seznamu iskala potrebščine. List je, že takoj, ko sva vstopila skozo obok iz opek (potreboval sem tri minute, da sem jo prepričal, da je varno iti skoz) dala meni. Dekle je stopilo poleg mene in prebralo seznam potrebščn. Pri tem se me je narahlo dotikala z ramo. "Pero," je rekla.
"Ja, pojdiva najprej tja, jaz sem ga tudi pozabil kupiti," sem rekel. "Jaz sem Albus," sem dodal.
"Meni je ime Masha Rory West."
"Kako naj te kličem? Masha ali Rory?"
"Vseeno mi je. Kakor želiš. Kako pa naj jaz kličem tebe? Albus ali Al? Al te je prej poklicala sestra."
"Tudi meni je vseeno." Vstopila sva v prodajalno s peresi in črnilniki in Masha se je že takoj zapičila v enega.
"Poglej, Albus," je rekla in pokazala na veliko, vranje črno pero, okrašeno z umetnimi biseri in (prav tako umetnimi) belimi diamanti. "Videti je kot nočno nebo," je rekla in stopila bližje. "Hipogrifovo pero, 25 centimetrov. Okrasje uročeno, ne odpade. Ni primerno za otroke, mlajše od petnajst let. Cena: 1 guld," je prebrala in vzdihnila. "Ni primerno za otroke, mlajše od 15 let. Zakaj, no!!!???"
"Imela bi težave s pisanjem. Poleg tega je veliko predrago. Hipogrifu vzeti pero... ni ravno mala malica, veš," sem ji pojasnil.

*i*Se opravičujem, ker sem tako končala, ampak nimam več časa pisati. Kmalu pride 6. del.*i*
*i*Vaša Kinder*i*