ahoj komeradi! dragi moji- SAMA NAD SABO SEM RAZOČARANA! da celega pol leta nisem povedala kaj dogaja v življenju Harryja in Ginny! sramota! no ja, grem hitro pisat nov del, pa upat da bo kaj boljši kot je moje pisanje včasih bilo, če ne pa, tako kot vedno: uživajte v tej grozoti!
prejšnjič:
GINNY:
"Harry..." Sem rekla. "Ne morem verjeti." Je bilo zadnje kar sem slišala od njega, potem se je obrnil in njegov črn plašč je odvihral v noč. Hotela sem steči za njim, ampak nekaj me je držalo za roko. "Draco, moram iti! Spusti me!" Sem zakričala in poizkusila izviti iz njegovega prijema. "Ohoho, tukaj se pa motiš. Jaz nisem Draco." Glas je bil globji. Obrnila sem se in zagledala... Luciusa?!? "Zdaj greš pa lepo z mano. Harryja bo slej ko prej skrbelo zate in neumno, kot je navajen bo vkorakal naravnost v mojo past. Končno ga bo doletela prava usoda. Smrt." Počasi me je začela grabiti panika, ko sem blizu zagledala pramen platinovo blond las. Draco! "Veš, ti pa se res ne znaš malo umiriti in imeti normalno življenje. Mislim resno, kaj je s to obsedenostjo z mojo in Harryjevo smrtjo?" Draco se je nasmehnil, na obrazu njegovega očeta pa se je videl šok. Jezikanje je bila moja močna točka. Nadaljevala sem s tem medtem, ko je Draco ustvaril varuha in ga poslal po aurorje. 'še malo zavlačuj' mi je potem nakazal. Nenadoma sem začutila slabost in pred očmi se mi je stemnilo. Onesvestila sem se.
zdaj:
GINNY
Ležala sem na nečem trdem in mrzlem- predvidevala sem, da tleh. Nisem mogla premakniti niti ene kosti- bila sem zvezana. Tudi videla nisem ničesar, čez oči pa sem imela prevezo. začela sem delati na odvezovanju vrvi in prisluhnila pogovoru za katerega sem predvidevala, da je v sosednji sobi.
"Smrklja neumna! Najprej gre lazit naokoli, par dni po porodu, potem pa se še dobi s sovažnikom in mu zaupa, da je varuha PoSlAl Po AuRoRjE. Kdaj se bo mladina naučila, da lahko nevarni uroki izgledajo kot varuhi?" Bil je Lucius. V njegovem glasu se je slišalo, da se norčuje iz mene. "Ampak oče... se ti ne zdi to malo kruto?" Draco. Oziroma izdajalec, nič več kot smrdljiv izdajalec ni. "KRUTO? TO, DA BI BILO KRUTO? UBILI SO NAŠEGA MOJSTRA, NAŠEGA VLADARJA! MORAMO JIM VRNITI!" Takrat sem osvobodila moje roke in zaslišala majhen škrt...

HARRY
Bil sem jezen na Ginny. seveda sem bil, kdo pa ne bi bil? ampak seveda to ni pomenilo, da jo bom pustil samo z Dracom. Malfoyu ne zaupam. Ko sem jo "pustil tam" sem se v resnici skril za vogalom in potem stekel skozi portal, ki ga je ustvaril lucius. končal sem pred počitniško hišo Malfoyev. predvidljivo, tako leni so! od tam sem poklical Hedwig, da je odnesla pismo hermioni, saj sta bila Teddy in James sedaj sama doma in se je že danilo. pričaral sem še varuha, da sem ga poslal na ministrstvo po aurorje, očeta in sina sem seveda lahko premagal sam, a treba ju je spravit za zapahe. ko sem odposlal vsa sporočila sem odšel do vrat. odklenil sem jih lahko že s preprosto alohomoro! mislim, saj mi olajša delo ampak da je Lucius tako neumen? Čim sem odprl vrata sem slišal govorjenje. zvenelo je kot šepet, kot planiranje umora. v sobi poleg tiste sem zaslišal prituhnjeno premikanje. GINNY! pričel sem z odklepanjem vrat, ampak teh se ni dalo odkleniti z alohomoro. gledal sem naokoli, kaj bi lahko uporabil? hodnik je bil prazen in pust. stene so bile prebarvane na belo, verjetno za obrambo. na ministrstvu smo zasledili že več primerov uporabe prepovedane, magične barve. bila je v beli obliki ampak karkoli, kar si prebarval s to barvo se je zlilo z najbližjo belo steno. skoraj kot plašč nevidnosti. začel sem pretipovati stene, moral sem najti nekaj! predalnik, ali obešalnik na steni, karkoli! hodnik je bil dolg, okno na drugi strani je izgledalo kot poštna znamka. lahko bi mi vzelo ure, da vse pregledam! takrat sem začutil, kako so se mrzle roke dotaknile mojega tilnika, moje telo je preletel srh. "Iščeš kaj, Potter?" je rekel glas... vendar čigav? nisem ga prepoznal- ali pač? ne, ne more biti! to je nemogoče! pa čeprav... toliko stvari je že bilo nemogočih, pa so se vendarle zgodile. je to res ...?


evoooooo, tole je to za danes! le kdo je prišel? ali je kdo, ki je še živ? ali sem morda spet izvedla neko domišljisko čarovnijo? vse izveste, ampak, kot vedno: počasi se daleč pride!
papa za zdaj
-Her