1. FANT KI JE PREŽIVEL
Gospod Dursley je okamnel. Pravkar ga je objel neznan moški. Pa še bunkelj mu je rekel, kar koli že to pomeni. Popolnoma je bil pretresen. Odhitel je do avta in se odpeljal domov, zraven pa je molil, da si je vse samo domišljal. Za kaj takšnega še nikoli ni molil, saj domišljije ni odobraval. Ko je ustavil na domačem dvorišču, pa ni bil nič boljše volje. Zagledal je namreč črtasto muco, ki jo je videl že zjutraj. Zdaj je sedela na vrtnem zidu. Prepričan je bil, da je ista, saj je imela okoli oči enak vzorec prog. "Ššc!" jo je togotno zapodil. Samo strogo ga je pogledala. Gospod Dursley se je zmedel. Se mačke običajno tako vedejo? Poskusil se je zbrati in odtaval je v hišo. Odločil se je, da ženi vsega tega ne bo omenil. Gospa Dursley je preživela prijeten, običajen dan. Med večerjo mu je povedala (gospodu Dursleyu) vse o težavah, ki jih ima soseda s svojo hčerko in kako sse je Dudley naučil nove besede: Nočem! Gospod Dursley se je poskušal vesti, kot da se ni nič zgodilo. Ko sta Dudleya spravila v posteljo, je odšel v dnevno sobo in ujel še zadnjo novico televizijskega dnevnika: "Za konec pa še tole: z najrazličnejših koncev smo prejeli poročila, da so se naše sove danes obnašale zelo nenavadno. Čeprav lovijo ponoči in jih podnevi redko vidimo, so menda danes od ranega jutra po nebu letale cele jate teh nočnih ptic. Strokovnjaki ne znajo razložiti, zakaj so nenadoma začele spati ponoči in bedeti podnevi." Novinar se je nasmehnil iin nadaljeval: "Zelo skrivnostno. Zdaj pa k Jimu McGuffinu, ki nam bo povedal kakšno bo vreme. Bodo v prihodnjih dneh nebo pokrivali oblaki ali sove?" "Kaj bo s sovami," je povzel napovedovalec vremena, "ne vem. Ampak danes se niso čudno obnašali samo ptiči. Od vsepovsod, z juga Anglije in severa Škotske poročajo, da so imeli ponoči namesto napovedanega dežja pravo nevihto zvezdnih utrinkov. Morda so tisti zgoraj že praznovali kresno noč. Letos so nekam zgodnji. Kakor koli, ponoči bo zagotovo deževalo." Gospod Dursley je osuplo strmel v televizor. Zvezdni utrinki po vsej Angliji? Sove, ki letajo podnevi? Skrivnostni ljudje v plaščih. In tisti pogovor o družini Potter...
Takrat je v dnevno sobo prišla ga. Dursley in jima postregla s čajem. Tako ne bo šlo. Moral ji bo povedati. Živčno se je odkašljal. "Em, Petunija, ljubica moja... Si v zadnjem času kaj govorila s svojo sestro?" Kot je pričakoval, jo je vprašanje osupnilo in razjezilo. Ne nazadnje se je običajno pretvarjala, da sestre sploh nima. "Ne," je rezko odvrnila "Zakaj?" "Smešne stvari sem slišal v sporočilih," je zamomljal gospod Dursley. "Sove...Zvezdni utrinki...In danes sem videl cele gruče čudnih ljudi..." "𝘗𝘢?!" je bevsknila "No mislil sem...da je mogoče...vse skupaj kaj povezano s...saj veš...z njo in njenimi čudaškimi prijatelji." Gospa Dursley je skozi stisnjene ustnice srkala čaj. Njen mož se je spraševal, ali si ji upa povedati, da je mimogrede slišal priimek Potter. Odločil se je, da si ji ne. Namesto tega je kolikor je mogoče brezbrižno navrgel: "Njun sin je star približno toliko kot Dudley, kajne?" "Mislim, da je," mu je togo odvrnila žena. "Kako mu je že ime? Howard?" "Harry. Kako grdo in nemno ime." "Aha" je obupano prikimal gospod Dursley. "Popolnoma se strinjam." Tudi ko sta se odpravila po stopnicah navzgor, ji ni upal povedati, kaj se mu je pripetilo. Gospa Dursley je šla v kopalnico, on pa se je splazil k spalničnemu oknu in pokukal na dvorišče. Mačka je še vedno čepela na zidu. Nepremično je strmela po ulici navzdol po ulici, kot bi nekoga pričakovala.
Si je vse domišljal? Ima to kakšno zvezo z družino Potter ali ne? Če ima.. Če bi se razvedelo, da so njihovi sorodniki... Ne, tega gotovo ne bi prenesel.