Hej,
tukaj je že tretji del moje zgodbice. Upam, da vam bo všeč.
PREJŠNJIČ:
Od tega je skoraj petnajst let. Bil je september. Še zadnji dopustniki so hodili na plažo. In eden je potonil. Takrat sem še delal v obalni straži in šli smo ga iskat. Potopljen sem šel pregledovat najbolj zahoden del obale. In tam sem na skali pod vodo videl dojenčka. V nekakšnem mehurčku, da se ga voda ni dotaknila. Ker tvojo mamo nisva mogla imeti otrok sem ga vzel in nesel domov. Bila je deklica. Imela je izjemno svetle lase. In na rokico je imela privezano pismo.«

3.del:
Oče se je vstavil govoriti. »T-torej v resnici nisem vajina hčerka. »Ne. V pismu je pisalo, da ti je ime Serena. In ta si…« oče se je spet vstavil zato je nadaljevala gospa Shane. »Pisalo je da si elementarna princesa. Obvladuješ lahko določen element. In to je voda. Če sem slišala prav. Si danes dopoldne srečala zamaskirano postavo. In iz tvoje roke je prišel curek svetlobe. Bila je zlata imam prav?« Serena je pokimala. »To je obrambni sunek. Serena. Imaš moč, ki je v tem svetu nima nihče. Lahko upravljaš z vodo. Kot veš pa obstajajo štirje osnovni elementi. To so voda, katero lahko upravljaš ti, veter, ogenj in zemlja. Tako tudi poleg tebe obstajajo še tri druge elementarne princese. Vsaka za en preostali element.« Serena je imela čuden občutek, da mora tej ženski verjeti. V glavi se je postavilo še eno vprašanje. »K-kje pa so potem moji pravi starši?« Gospa Shane je hitro odgovorila »Vsaka od vas štirih izhaja iz ene kraljeve družine. Družina, ki predstavlja element ognja prebiva na jugu. Družina, ki predstavlja element zemlje je na vzhodu. Družina, ki predstavlja element vetra je na severu. Tvoja pa na zahodu. Nobena od štirih princes, torej ti in tri druge pa ni pri svoji družini. Razlog zato pa so otroci ledu. Njihovega pripadnika si srečala danes zjutraj. Ti so ujeli vse štiri družine. A ker so vaši starši vključno z mano vedeli, da bojo otroci ledu nadvladali so vas štiri poslali proč. Vsaka od vas je bila zavarovana z posebnim urokom povezanim z elementom, ki jo je ščitil. Jaz sem se skrivala in čakala skoraj petnajst let, da vas najdem. Prej nisem smela, saj vas je ščitil urok. Ta zaščita je tudi curek, ki je prišel iz tvoje roke.« Potem pa me je prešinilo. »Ampak, ali so…ali so ti otroci ledu naše starše… ubili?« sem vprašala s tihim in tresočim glasom. »Ne. Člani kraljevih družin so izjemno močni. Otroci ledu so jih ujeli v njihovi moči. Tvoji starši so se torej branili z vodo. Otroci ledu pa so jo obrnili proti njim in jih zamrznili. Seveda so jih skrili in to še kako dobro. Vse kar vem je, da so ostali na istih straneh neba. Torej so tvoji starši zagotovo nekje na zahodu.« Se pravi njeni pravi starši niso bili mrtvi. »Ali imam tudi brate in sestre?« to vprašanje je izgovorila popolnoma nehote. »Nimaš. V elementarnih družinah se vsako generacijo rodi le en otrok. Nikoli ni drugače. Je pa še ena posebnost pri kraljevih družinah. Vedno gre po ženskah. Nikoli se v elementarni družini ni rodil sin. Tako torej veš, da imaš moč po mami.« je povedala gospa Shane. »Kako pa ji je bilo ime? In očetu? Pa kako sta izgledala?« se je v Sereni zbudila radovednost. »Tvoji mami je bilo ime Sia. Izgledala je tako kot ti. Bili sva prijateljici. Poznala sem vse štiri kraljice. Tvoj oče pa je imel rjave lase. Ime mu je bilo David.« Kdo pa ste potem vi?« je Sereno spet premagala radovednost. »Moje ime že veš. Tako kot si ti elementarna princesa, pa sem jaz Avena. To je starodaven rod. Tudi pri nas je vedno samo en otrok in vedno je hčerka. Nekateri nas imajo za družino petega elementa. Ampak to ni res. Ne obvladamo nobenega elementa. Mi smo zaščitnice elementov.« je razložila. »Zakaj ste pa pravzaprav tukaj?« to je bilo še eno izmed vseh vprašanj, ki so se postavljala Sereni. »Kot sem ti razložila zaščitni urok po petnajstem letu odkar je ustvarjen ne deluje več. Se pravi bo septembra potekel tudi tvoj in v tem svetu boš v veliki nevarnosti. Zato moraš z mano v drugi svet. Tam boš varna. Lahko boš obiskala tukajšnje starše ampak ne moreš več živeti tukaj. Prosim, da čimprej spakiraš, da odideva. Več kot bomo čakali v večji nevarnosti boš.« Serena je pogledala starše, za katere je pravkar ugotovila, da to niso. Pokimala sta ji. Šla je v svojo sobo in v kovček začela zlagati svoje stvari. Najprej je spravila vanj najnujnejše: Oblačila, čevlje in kozmetiko. Vanj je spravila še nekaj svojih najljubših knjig, krtačo, fen za lase in nekaj dodatkov za lase. Kovček je zaprla in vzela nahrbtnik. Vanj je zložila fotografije in druge predmete, ki so ji veliko pomenili. Z vso prtljago je prišla dol. »Gospa Shane, je ta medaljon kaj povezan z vsem tem?« Izpod majice je vzela medaljon in ji a pokazala. Ta medaljon je imela odkar pomni. Na njem je bil vgraviran nekakšen moder grb. »Ja. To je medaljon, z grbom tvoje družine. Tudi druge tri ga imajo. Sedaj pa greva preden se portal zapre. Serena je objela starše in sledila Gospe Shane ven iz hiše.

Joj, danes sem se pa razpisala, upam, da vam je nov del všeč.