Pisalnica
“Ne bi smelo biti težko,” je odgovoril na moje vprašanje brez, da bi trenil. No, ja ... Glede na to, da se tako obnaša... Bom pa tudi jaz igrala svojo igro.
“No, potem pa me pelji na snemanje,” sem ga spodbudila. “Čeprav sem bila zmenjena z Maxom, veš.”
Zadetek v polno. Opazila sem, kako so se njegove oči ljubosumno zabliskale. Očitno bom morala Maxovo prijateljstvo izkoriščati še naprej. Oprosti, Max, sem pomislila, nato pa pogledala proti Ianu, ki se je postavil na noge.
“Z mano greš,” je rekel.
“No, prav, samo Maxa ...”
“Athenais,” me je opozoril s pogledom. “Nikogar ne boš obveščala. Zdaj te peljem na snemanje in ... Ko končaš, greva na večerjo. Prav.”
Prav. To bom izkoristila.
“Pod enim pogojem,” sem se odločila postaviti ultimat. Vraga, potreboval je ultimat, saj drugače me sploh ne bo upošteval. “Lahko me pelješ na večerjo pod pogojem, da se začneš bolj truditi, da pozabim Maxa ...”
“K vragu!” je zaklel.
Pograbil me je okoli pasu in privil k sebi. Začutila sem njegove ustnice na svojih, njegov jezik je grobo razprl moja usta in najina jezika sta se divje prepletla. Zadovoljno sem se ga oklenila okoli ramen in mu prepustila vodstvo.
Začutila sem, kako me je potisnil do zida in z dlanmi se sprehodil preko mojih dojk. Zastokala sem v njegova usta in pustila, da raziskuje še naprej.
“Dovolj,” se je nenadoma odmaknil. Nekoliko razočarano sem zastokala in se ga tesneje oklenila. Pritisnil je poljub na moje čelo. “Zamudila boš snemanje.”
“To sedaj ni pomembno,” sem šepnila. “Želim biti s teboj.”
“Zvečer, Athenais,” je odvrnil in se z ustnicami dotaknil mojega lica. “Obljubim, da se boš dobila več zvečer.”
Verjela sem mu.
IAN
Nadloga, sem pomislil. Bila je prava nadloga.
Athenais sem opazoval, kako je odšla v grad, jaz pa sem se odločil, da grem na zajtrk, saj sem bil lačen. Poleg tega pa sem moral poklicati Jamesa. Nadloga je postajala obsedena z mano in ne smem dovoliti, da gre vse skupaj predaleč.
“Ian,” se je nemudoma javil. Sedel sem v bližnjem bistroju, kjer so stregli zajtrk in si naročil hrano. Ravno so mi postregli s kavo, ko sem se odločil, da ga pokličem. Nisem zmogel več igrati z Athenais. Bila je prevelik zalogaj zame.
“Se zavedaš, da je Athenais lahko obrniti?” sem siknil v telefon. “Naporna postaja. Uspel sem jo odmakniti od Ironsa, ampak punca zahteva preveč od mene.”
“Čakaj, Ian ... Se spomniš, da sva se pogovarjala o tem, da jo moram zaščititi?” je vprašl. Zavil sem z očmi.
“Ne želim biti z njo, me razumeš? Od nje rabim samo denar,” sem zarenčal. “Moram igrati zaljubljenost, moram jo poljubljati in ženska razmišlja, kako bi jo spravil v posteljo. James, resno. Tega ne morem narediti.”
“Ian, bodi razumen. Propadel boš, če ne boš vrnil dolga,” se je oglasil po napetem trenutku. “Athenais pa potrebuje zaščito. Torej ...”
“Ne bom uničil dekleta samo zato, da dobim denar,” sem ga ostro prekinil. “Ne morem. Ne ljubim je.”
“O bog, Ian,” je zastokal. “Zdaj pa se je oglasila slaba vest, kajne? Zbudi se, prekleto! Če je ne boš zapeljal, bo šla k nasprotniku. Si tega želiš?”
Znorel sem ob misli, da bi se vlačila po Ironsu.
“Ne,” sem končno odvrnil.
“Potem pa se spravi k sebi in stisni zobe,” mi je zabičal. “Athenais mi je pomembna. Sploh pa ... Ima denar. Lepa je. Popolna bi bila zate, Ian, in nikar ne zanikaj. Boljšega dekleta ne bi nikoli dobil, dokler imaš takšen minus na računu.”
Zaškrtal je z zobmi. Imel je prav.
“Prav. Poskusil jo bom očarati in ji prisegati večno ljubezen, dokler ne odpre denarnico,” sem jezno zagodrnjal.
Ubil se bom. Resno.
___________________________________________________________________________________________________
mnenja?
“No, potem pa me pelji na snemanje,” sem ga spodbudila. “Čeprav sem bila zmenjena z Maxom, veš.”
Zadetek v polno. Opazila sem, kako so se njegove oči ljubosumno zabliskale. Očitno bom morala Maxovo prijateljstvo izkoriščati še naprej. Oprosti, Max, sem pomislila, nato pa pogledala proti Ianu, ki se je postavil na noge.
“Z mano greš,” je rekel.
“No, prav, samo Maxa ...”
“Athenais,” me je opozoril s pogledom. “Nikogar ne boš obveščala. Zdaj te peljem na snemanje in ... Ko končaš, greva na večerjo. Prav.”
Prav. To bom izkoristila.
“Pod enim pogojem,” sem se odločila postaviti ultimat. Vraga, potreboval je ultimat, saj drugače me sploh ne bo upošteval. “Lahko me pelješ na večerjo pod pogojem, da se začneš bolj truditi, da pozabim Maxa ...”
“K vragu!” je zaklel.
Pograbil me je okoli pasu in privil k sebi. Začutila sem njegove ustnice na svojih, njegov jezik je grobo razprl moja usta in najina jezika sta se divje prepletla. Zadovoljno sem se ga oklenila okoli ramen in mu prepustila vodstvo.
Začutila sem, kako me je potisnil do zida in z dlanmi se sprehodil preko mojih dojk. Zastokala sem v njegova usta in pustila, da raziskuje še naprej.
“Dovolj,” se je nenadoma odmaknil. Nekoliko razočarano sem zastokala in se ga tesneje oklenila. Pritisnil je poljub na moje čelo. “Zamudila boš snemanje.”
“To sedaj ni pomembno,” sem šepnila. “Želim biti s teboj.”
“Zvečer, Athenais,” je odvrnil in se z ustnicami dotaknil mojega lica. “Obljubim, da se boš dobila več zvečer.”
Verjela sem mu.
IAN
Nadloga, sem pomislil. Bila je prava nadloga.
Athenais sem opazoval, kako je odšla v grad, jaz pa sem se odločil, da grem na zajtrk, saj sem bil lačen. Poleg tega pa sem moral poklicati Jamesa. Nadloga je postajala obsedena z mano in ne smem dovoliti, da gre vse skupaj predaleč.
“Ian,” se je nemudoma javil. Sedel sem v bližnjem bistroju, kjer so stregli zajtrk in si naročil hrano. Ravno so mi postregli s kavo, ko sem se odločil, da ga pokličem. Nisem zmogel več igrati z Athenais. Bila je prevelik zalogaj zame.
“Se zavedaš, da je Athenais lahko obrniti?” sem siknil v telefon. “Naporna postaja. Uspel sem jo odmakniti od Ironsa, ampak punca zahteva preveč od mene.”
“Čakaj, Ian ... Se spomniš, da sva se pogovarjala o tem, da jo moram zaščititi?” je vprašl. Zavil sem z očmi.
“Ne želim biti z njo, me razumeš? Od nje rabim samo denar,” sem zarenčal. “Moram igrati zaljubljenost, moram jo poljubljati in ženska razmišlja, kako bi jo spravil v posteljo. James, resno. Tega ne morem narediti.”
“Ian, bodi razumen. Propadel boš, če ne boš vrnil dolga,” se je oglasil po napetem trenutku. “Athenais pa potrebuje zaščito. Torej ...”
“Ne bom uničil dekleta samo zato, da dobim denar,” sem ga ostro prekinil. “Ne morem. Ne ljubim je.”
“O bog, Ian,” je zastokal. “Zdaj pa se je oglasila slaba vest, kajne? Zbudi se, prekleto! Če je ne boš zapeljal, bo šla k nasprotniku. Si tega želiš?”
Znorel sem ob misli, da bi se vlačila po Ironsu.
“Ne,” sem končno odvrnil.
“Potem pa se spravi k sebi in stisni zobe,” mi je zabičal. “Athenais mi je pomembna. Sploh pa ... Ima denar. Lepa je. Popolna bi bila zate, Ian, in nikar ne zanikaj. Boljšega dekleta ne bi nikoli dobil, dokler imaš takšen minus na računu.”
Zaškrtal je z zobmi. Imel je prav.
“Prav. Poskusil jo bom očarati in ji prisegati večno ljubezen, dokler ne odpre denarnico,” sem jezno zagodrnjal.
Ubil se bom. Resno.
___________________________________________________________________________________________________
mnenja?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nimam pripomb :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:🤩🤩🤩🤩
0
KatSomerhalder :)
hvala :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobro komaj čakam nov del
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
