Naslednje jutro se zbudim bolj slabe volje. Sanjala sem, da me na Bradavičarki ne marajo. Jasno sem videla Narcisin obraz. Bila je začudena. Te sanje so mi dale misliti. A počasi le vstanem iz postelje. Postavim se pred ogledalo in si izbiram današnji plašč. Izberem si zeleno obrobljenega (Narcisin stari šolski plašč). Ko se oblečem grem dol na zajtrk. Danes imamo kosmiče. In veste kako je če si slabe volje in ti slabi kosmiči zagrenijo dan. Mami nam pri zajtrku oznani, da bomo danes morali na obisk k Malfoyevim. Dreco je eno leto mlajši od mene. Vede se pa kot bi bil kralj. Vsekakor meni ni zanimivo če si s peresom na roko riše mojstrova znamenja. Eno lepše od drugega; vaj on tako pravi. Jaz pravim da je eno grše od drugega. A je taka mojstrovina da znaš narisati mojstrovo znamenje? No pojdimo k stvari. Ko smo prišli k Malfoyevim so nas seveda nagnali v Drecovo sobo. Šli smo se spopad med Mojstrom in Potteryem. Jaz sem bila na Potterjevi strani. Sovražim da Narcisa vedno izbira prva. Nekaj časa smo se to šli, a na koncu ni bilo več zanimivo. Dreco je iz predala potegnil eksplozivne karte. To smo se zabavali. Po dvajseti partiji ko smo vsi imeli že hudo ožgane obrvi, so nas poklicali na kosilo. Na srečo je bila hrana dobra. Slaba hrana povzroči slab dan. Po kosilu smo se nekaj časa igrali prdnikule. Jaz sem bila najboljša. Okoli šestih zvečer nismo več vedeli kaj bi počeli. Dreco je predlagal da bi poiskali hišnega vilinca. A iz tega ni bilo nič. Takoj ko smo stopili iz sobe je gospod Malfoy poslal Trapesta v kuhinjo. Tako smo vedeli kje je in bi ga takoj našli. Preostanek večera smo si izmišljevali zgodbe, kaj bi bilo če bi se na Bradavičarki zgodile grozne stvari. Pa saj jih ne bo. Vsaj upam. Okoli osmih zvečer smo končno odšli domov s frčaškom. Tokrat sem morala iti prva jaz. "Dom Lo`Oholovih!" Po približno desetih minutah smo bili vsi doma. Mama nam je razdelila današnje Preroške novice. Iz njih sem seveda izrezala članke in jih prilepila v knjige. Imam namreč navado da v prazne knjige lepim članke iz novic. Vsaka knjiga za enega avtorja. Ko sem vse razdelila se končno preoblečem v pižamo in si umijem zobe. Nato se zavalim v svojo posteljo. Preživela sem lep dan. Naslednji trije tedni minejo kot blisk. Na jutro prvega septembra se zbudim ob petih zjutraj. Na zajtrk se oglasim že ob šestih. Sem zelo vznemirjena. S preklopnim izdejanjanjem se izdejanimo direktno na postajo KingCross. Prehodimo pot skozi pregrado in prispemo na peron devet in tri četrtine. Vlak bo odpeljal čez natančno pet minut. Mami in oči se poslovita od nas nato pa me Severus zvleče na vlak. V naslednjem trenutku vlak zapiska in odpelje. Pot traja celo večnost. Zvečer prispemo na postajo v Meryascoveni. Na žalost zunaj lije kot iz škafa. Takoj ko stopim iz vlaka zaslišim kako šolski oskrbnik Harid ali kako mu je že ime kliče prvošolce k njemu. Na nesrečo nam pove da moramo na pot s čolni. Pot čez jezero ubistvu niti ni tako težka. Valovi nas zaganjajo natanko tja kamor moramo. Potem nas prevzame profesorica Mchdura. Odpelje nas na razvrstitev.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Drugače vem da je Hagrid ampak Julia je hčerka vzvišene družine ki se ne briga za oskrbnike. Po naslovu mogoče že veste kaj bo v naslednji zgodbi in od kod ji čudne sanje o Bradavičarki.
Lp,
Sova22