Še komaj sem obvladovala čustva. Nikoli si nisem mislila, da se bom morala postaviti po robu. Kar pride, pride in ko pride, se je treba postaviti po robu. "Oh, kdaj boš dojela, da mi je sedaj vseeno zate?" Me je s povsem hladnim glasom vprašala Nika. Najhuje pri vsem tem mi je bilo to, da vse kar je rekla, je rekla brez čustev. "Kdaj bo tebi jasno, da ti želim le dobro. Želim te zaščitit in ti nuditi to, kar potrebuješ; ljubezen in podporo. Kdaj ti bo jasno, kako te imam rada?!" Sem skoraj zakričala na njo. Čustva so me premagala in prostor je napolnilo ihtenje. "Nika, vseeno mi je za kaj se boš odločila, če se bo odločilo tvoje srce. Poti je veliko, vem pa, da si boš sama izbrala najboljšo." Te besede so močno vplivale na njo. "Ni... nisem te želela ubiti." Je nekoliko zmedeno dejala. "Vem Nika, vem." Zavzdihnila sem. "Vsak ima v življenju trenutek, ko ne more več. Dovoli da ti pomagam in obljubim, da bom naredila vse kar bom lahko, v tvoje dobro." Za trenutek je v prostoru zavladala tišina. Prva jo je prekinila sestra, ki je z nekoliko manj hladnim glasom kot prej rekla:"Lahko se mi pridružiš. Lahko drugim skupaj pokaževa, kar jim gre. Pridi, dajem ti to možnost." Zakaj bi mi ponudila, da bi si izbrala slabo stran? Oh, zakaj se to dogaja. In tisti moški...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej pilovci in pilovke!
Kako se vam zdi ta del zgodbe? Mogoče vam je sedaj malo bolj jasno v katero smer želim speljati zgodbo do konca. Če vam je bila vsaj malo všeč, potem bi bila vesela kakšnega lajka in komentarja.

Lepo se imejte,
#S2:upside_down: