Ko se je nenadoma nekaj zgodilo v meni. Kot nek preblisk ali pa morda kakšna razsvetlitev. Na misel mi je prišlo nekaj, kar resnično upam, da se ne bo zgodilo. Kaj če ima Nika še vedno nož ob sebi in me želi ubiti? Ne, samo tega ne. Resnično imam rada sestro in sem ji poskušala zaupati, ampak ji zaradi preteklega dogodka nisem mogla. "Kje si pustila nož?" Je izbruhnilo iz mene. Preveč me je zanimalo ali se je spremenila. "Pustila sem ga na polici v sobi"mi je odgovorila. Ni me pogledala v oči. Zagotovo je nekaj prikrivala. In jaz bom ugotovila kaj. "No prav. Še dobro." Sem ji odgovorila, a ne preveč prepričljivo. "Oh, kolikokrat sem ti že povedala, kako slaba igralka si?" Me je smeje pobarala sestra. Nasmehnila sem se ji in rahlo zardela, saj sem vedela, da ima prav. Res sem slaba igralka, lažnivka pa tudi. Ampak igralske sposobnosti gor ali dol, sedaj imam na sumu Niko. Sprehajali sva se dolgo, da se je že stemnilo. Ki sva prišli do klopi sva se nanjo vsedli. "Jutri ti častim sladoled. Se dobiva tukaj? Lahko že dopoldan." Je dejala sestra. "Ja, lahko" sem ji nekoliko hvaležno odvrnila. Potem sva izmenjali nekaj besed, jaz sem pa odšla nazaj. Bila sem zaspana in komaj sem čakala, da grem v posteljo...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej pilovci in pilovke!
Kmalu bo bistvo zgodbe, zato se pripravite. Če vam je bila zgodba do sedaj zanimiva (kar vam vrjetno ni bila) vam bo sedaj še bolj (upam da). Vesela bom lajkov:heart:, komentarjev:speech_balloon: in naročnin:heartbeat:.

Želim vam lep preostanek počitnic,
#S2:upside_down: