BFF


“Kako si mogla?” Larisa vpraša Majo.
“Nič nisem naredila, da veš, to je samo v tvoji glavi!”
“Samo v moji glavi! Bla, bla, bla! Kaj želiš? Zakaj si me zatožila?”
“Ker si bedna!”
“A, tako, mislila sem, da sva bff!” zahlipa Larisa.
“Veš kaj Larisa, če misliš, da je to lepa, da prideš do mojega fanta in mu poveš, da sem včeraj šla domov z Žanom? Kaj misliš, da si je mislil Mai, kaj? No ti kar povem, mislil si je, da imam drugega in, da mi je vseeno zanj!” ji vse razloži Maja
“A, to je tako grozno? Oprosti mi pa bom jaz tebi!”
“A ja? Kaj sem pa jaz naredila tebi?”
“Veš kaj? Pojdi se soliti Maja!”
“Ajde, beži!” se za njo zadere Maja.
Larisa teče po stezici med brezami in iz oči ji tečejo solze, ko pa kar na enkrat pade, pobere se in usede na tla. Mimo nje pa takrat pride Mai. Pogleda jo in ji poda roko, ona jo prime.
“Zakaj si natleh?” jo vpraša.
“Padla sm,” zahlipa in vstane.
“Ali, sta še vedno skregani z Majo?” vpraša.
“KAJ? KAKO PA, DA TO VEŠ?” začudeno vpraša Larisa.
“Slišal sem vajin pogovor, upam, da oprostiš,” ji pove.
“A, seveda ti!”
“A, okej, dijo,”
“Adijo;”
Larisa teče naprej, priteče do doma in se vrže na posteljo, na nočni omarici najde Majino sliko v okvirju, prime jo in vrže na tla, tako, da se je steklo razbilo.