Hej!
Tu je že 2del! Uživajte!
PIPER:
S Jasonom sva skoraj že prišla iz Kampa Polkrvnih, ko naju je zasačila Clarisse. "Kam pa mislita da gresta?" Jason je odprl usta, a sem ga prehitela: "Tega nisi videla... Pozabila boš na to... Odšla boš v Aresovo Kočo..." A je le jezno stresla s glavo: "Lep poskus, mala. Na meni že ne boš uporabila čarogovora. Alo, gremo do Hirona!" Poklapano sva ji sledila. Pa je šel najin načrt po vodi. Ali pa ne! Jasonu sem z ustnicami sporočila naj uporabi veter, a je Clarisse zavpila: "Opazujem vaju! Ne bosta uporabljala svojih malih darov na meni! Ali pa vama bom pokazala zakaj sem Aresova hči!" Ko smo prispeli do Hirona, nas je pogledal z motnimi očmi, a mu Clarisse ni pustila do besede: "Hiron, tale dva sem zalotila, kako se plazita iz Kampa, z nahrbtniki" Moj vijoličen nahrbtnik z rumenimi zvezdicami je pomolila Hironu pod nos. Odločila sem se, da se bom ugovorjala: "Res je, plaxila sva se iz Kampa, ampak sva imela razlog!" "Ki je?" je utrujeno vprašal Hiron. Čeprav je Jason divje odkimaval z glavo, sem zmagoslavno rekla: "Poiskala bova Lea!" "Piper, Leo je... mrtev" je z nežnim glasom poskusila Clarisse. "Pa bova šla v podzemlje!" sem odrezala. "Leo je moj najboljši prijatelj!" Jason se je namrščil in me začudeno pogledal: "Kaj sem pa potem jaz?" Zmršila sem mu lase: "Ti si moj fant, bučman" Olajšano se je obrnil k Hironu: "Hiron, odobriš to potovanje?" To je rekel z glasom, ki je sporočal: *i* rekel bo *b* ne *b* in ves najin trud bo zaman *i*. "Clarisse, pojdi po Percya, Annabeth, Willa, Nica, in po ostale glavne iz koč. Z njimi se bom pogovoril o tem" Nato nama je pomigal z glavo v kretnji *zelena* pojdita *zelena*. Šla sva ven in stisnila sem pesti. Pri sebi sem na hitro prosila mamo za srečo (čeprav upam, da mi zaradi tega ne bo spet težila z lepimi oblačilimi (slabost, če je tvoja mama Afrodita)).
Konec! Eno hitro vprašanje: so kentavri nesmrtni ali smrtni? (dolgo nazaj sem brala PJ in se ne spomnim več) :thumbsup: *roza* in komentirajte! *roza*
Tu je že 2del! Uživajte!
PIPER:
S Jasonom sva skoraj že prišla iz Kampa Polkrvnih, ko naju je zasačila Clarisse. "Kam pa mislita da gresta?" Jason je odprl usta, a sem ga prehitela: "Tega nisi videla... Pozabila boš na to... Odšla boš v Aresovo Kočo..." A je le jezno stresla s glavo: "Lep poskus, mala. Na meni že ne boš uporabila čarogovora. Alo, gremo do Hirona!" Poklapano sva ji sledila. Pa je šel najin načrt po vodi. Ali pa ne! Jasonu sem z ustnicami sporočila naj uporabi veter, a je Clarisse zavpila: "Opazujem vaju! Ne bosta uporabljala svojih malih darov na meni! Ali pa vama bom pokazala zakaj sem Aresova hči!" Ko smo prispeli do Hirona, nas je pogledal z motnimi očmi, a mu Clarisse ni pustila do besede: "Hiron, tale dva sem zalotila, kako se plazita iz Kampa, z nahrbtniki" Moj vijoličen nahrbtnik z rumenimi zvezdicami je pomolila Hironu pod nos. Odločila sem se, da se bom ugovorjala: "Res je, plaxila sva se iz Kampa, ampak sva imela razlog!" "Ki je?" je utrujeno vprašal Hiron. Čeprav je Jason divje odkimaval z glavo, sem zmagoslavno rekla: "Poiskala bova Lea!" "Piper, Leo je... mrtev" je z nežnim glasom poskusila Clarisse. "Pa bova šla v podzemlje!" sem odrezala. "Leo je moj najboljši prijatelj!" Jason se je namrščil in me začudeno pogledal: "Kaj sem pa potem jaz?" Zmršila sem mu lase: "Ti si moj fant, bučman" Olajšano se je obrnil k Hironu: "Hiron, odobriš to potovanje?" To je rekel z glasom, ki je sporočal: *i* rekel bo *b* ne *b* in ves najin trud bo zaman *i*. "Clarisse, pojdi po Percya, Annabeth, Willa, Nica, in po ostale glavne iz koč. Z njimi se bom pogovoril o tem" Nato nama je pomigal z glavo v kretnji *zelena* pojdita *zelena*. Šla sva ven in stisnila sem pesti. Pri sebi sem na hitro prosila mamo za srečo (čeprav upam, da mi zaradi tega ne bo spet težila z lepimi oblačilimi (slabost, če je tvoja mama Afrodita)).
Konec! Eno hitro vprašanje: so kentavri nesmrtni ali smrtni? (dolgo nazaj sem brala PJ in se ne spomnim več) :thumbsup: *roza* in komentirajte! *roza*
Moj odgovor:
Svetovalnica
KAJ BODO REKLI SOŠOLCI?
Zdravo! Obiskujem osnovno šolo in pred kratkim sem izgubila očeta. Od tega je zdaj že nekaj časa, moja mami pa je dobila lahko tako rečemo prijatelja oz. pač simpatijo.. zelo sem vesela za njo, sem ga tudi sama že spoznala in je zelo prijeten...
Zelo pa me skrbi kaj bodo rekli moji sošolci in prijatelji. Pač saj jim še ne bom takoj povedala ampak enkrat jim bom morala..
kako jim naj to sploh povem in kaj če se s tem ne bodo sprijaznili..???:slight_frown:
vesela, bom odgovora..:wink:
lp
Zelo pa me skrbi kaj bodo rekli moji sošolci in prijatelji. Pač saj jim še ne bom takoj povedala ampak enkrat jim bom morala..
kako jim naj to sploh povem in kaj če se s tem ne bodo sprijaznili..???:slight_frown:
vesela, bom odgovora..:wink:
lp
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(70)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(26)
Šport me na sploh ne zanima.
(38)






Pisalnica