Hiiii!
Meni se ful ne da pisat več uvoda, zato bom šla kar na zgodbo. Aja, pa hvala vsem, ker spremljate to zgodbo, ker vas je ful malo in sem res vesela, da vas je saj nekaj. Ok, nehala bom blebetat pa bom začela pisat.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
V kotu je stal Salem. "Adrian?" zašepetam. "Kaj delaš tu sredi noči?" Adrian se ne premakne. Še pomežikne ne. Pomaknem se za centimeter bolj stran od njega. Za centimeter se pomakne k meni. Namrščim se. Počasi mu pomaham pred očmi. V tistem trenutku se mu oči strahovito poblisnejo in z nožem (ki se je vzel od nevem kje) zamahne proti meni. Hitro se zvalim iz postelje in stečem proti vratom. Odprem jih in pred sabo zagledam B-ja. "B, kaj za...?" začnem, ko se že moram skloniti, ker zamahne proti meni. Tiho zavzdihnem in stečem mimo njega, ko se spotaknem ob nekaj trdega. Padem po tleh in se ozrem. Na tleh leži lutka Tiff in se bedasto reži. Zavijem z očmi in hitro vstanem. Zdirjam do vrat in vse do izhoda. Ampak zunaj me že čaka rdečelasec. Tudi on se bedasto smeji, ampak ne v Tifffinem stilu. Njegov nasmeh je tako krut, kot ga še nikoli nisem videla. V rokah ima nekaj nerazločnega, ki se rdeče sveti. Zavem se, da strmim v tisto že nekaj sekund, ki so precej dragocene in stečem mimo rdečelasca. Ta mi nastavi roko in me poskuša zagrabiti, ampak hej, nekaj let lovljenja psihopatskih pošasti me je dobro streniralo in izmaknem se mu. Stečem po ulici do prvega delujočega puba in se ustavim pred njim. Pritisnem na mojo značko The Invisible Guests in moja pižama se spremeni v večerno oz. nočno obleko za v pube, kot je ta. Potem hitro vstopim. Pomešam se med ljudmi in stopim do pulta. Naročim moj najljubši koktajl. Natkar mi ga poda in obrnem se. In se skoraj zvrnem s stola, ker pred mano stoji Liam. Nerodno se mi nasmehne in reče: "Oprosti, nisem te hotel prestrašiti. Samo... Nisem te pričakoval tu sredi noči." Ošine moj koktajl. "In nisem tudi pričakoval, da lahko to piješ, ko pa imaš jutri delo," še doda. Tudi sama pogledam koktajl, da se zdi, kot da sem pozabila na njega. Potem spet pogledam Liama in odgovorim: "Jutri ne delam, ker je moja partnerica odšla na službeno potovanje in brez nje ne morem delati." Pokima. Nekaj časa še nerodno postopa, jaz pa vmes že popijem moj koktajl. Ni ravno eden najboljših. Kozarec odložim na mizo, ko Liam vpraša: "Bi plesala?" Presenečena ga pogledam, zato se zmede in začne mrmrati, da ni treba, če nočem, ampak ga prekinem: "Seveda." Ponudi mi roko in me odvede na plesišče. Tako pleševa in preživljava noč do jutra. Tako uživam, da skoraj pozabim na moje težave in preganjanje. Skoraj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
To je to za danes. Upam, da ste uživali, če niste, mi je vseeno in lahko nehate brati to, če ste, super. Za konec pa kot vedno še ena misel.
'We all float down here.' (Pennywise, It)