Hellow,
Wow moram reči, da sem zelo počaščena, da vam je tako zelo všeč moja zgodba. Najlepša hvala.
~Alexander
Max, me ne mara. Tako kot vsi ostali. Kar odrinil me je proč. Kako sem lahko tako zelo neumen, da nisem opzil da me ne mara, nihče me ne mara nihče. Če me moj brat ne mara, zakaj le bi me moji sošolci?
Mami odgovorim na vprašanje, in pri tem komaj zadržujem svoje solze:"M-M-Max, me noče objeti, odriva me s-s-s-stran." Zdraven močno ihtim ne morem si, pomagati. Kaj je tako zelo narobe, če si želim le da bi me imel nekdo rad? Zakaj moram biti ravno jaz tisti, ki vedno trpi?
Kaj je tako zelo narobe z menoj?
~Eliza (mama)
Nemorem vrjeti. Še ko Alexander najbolj rabi podporo od velikega brata, mu ta zabije nož v hrbet. Morda se ostalim osebam ne bi zdelo tako hudo, če jih ne bi nekdo objel, a Alexandru se na žalost zdi. Tudi jaz ga včasih ne razumem, včasih mu zelo težko pomagam. Želim si le da, bi bil srečen. Objamem ga. Njegove čiste solzice, kapljajo na moje rame, njegov lep obrazek se naslanja na mojo roko, njegovo drobceno telo greje moje srce in dušo. Božam ga po hrbtu, da ga umirim. Potihem mu šepetam:"Max te ima rad, le tega ne zna pokazati, dragec prosim ne joči, umiri se."
~Max
Tale cmera zopet zganja dramo! Samo zato, ker ga pač nočem objemat, ko je v spodnjicah in umazan z zobno pasto, še ne pomeni, da sem zdaj nekakšen zločinec. Le, da hočem mir pred njim. Ni on edini, ki trpi, ko se je rodil, se je vse obrnilo na glavo. Starša sta pozabila da, obstajam, ko sva hodila na isto šolo me je ves čas sramotil, ves čas sem se moral skrivati pred njim, zato da ne bi opazili še ostali, da sva v sorodu. Ne prenesem njegove čudaškosti. Ali zahtevam preveč od Boga, ko prosim naj mi pošlje normalnega bratca, in ne te spake, ki se trenutno cmeri kot nek idiot? Ne. Le hočem družino, in življenje kot vsi ostali.
~Alexander
Mami me je objela. Ona me ima rada. Maxu pa še vedno ne vrjamem povsem. Osebe, ki te imajo rade, te objamejo kajne? Morda, pa samo ni na volji za objem in ima mami prav?
Mami na tiho zašepetam na uho:"Me ima res rad?"
~Eliza (mama)
Težko, mi je pri srcu. Primem njegovo glavico, v predelu brade, in ga pogledam v oči. Te rjavo-bakrene oči. Ta prisrčen pogled, zakaj mora prav on trpeti. Odgovorim mu, nežno:"Seveda te ima." Maxa opozorilno pogledam.
~Max
Mami me čudno gleda. To je eden tistih pogledov, ki pravi :"Opraviči se, ali pa..."
Zavijem z očmi. Počepnem, in pogledam Alexandra v njegove čudaške oči. Res nočem a moram, zato se mu opravičim. Pogleda me z olajšanjem in zopet iztegne roke proti meni. Gnusi se mi, a ga objamem nazaj, da ne bi zganjal drame. On in mami mi bosta to še plačala.
Wow moram reči, da sem zelo počaščena, da vam je tako zelo všeč moja zgodba. Najlepša hvala.
~Alexander
Max, me ne mara. Tako kot vsi ostali. Kar odrinil me je proč. Kako sem lahko tako zelo neumen, da nisem opzil da me ne mara, nihče me ne mara nihče. Če me moj brat ne mara, zakaj le bi me moji sošolci?
Mami odgovorim na vprašanje, in pri tem komaj zadržujem svoje solze:"M-M-Max, me noče objeti, odriva me s-s-s-stran." Zdraven močno ihtim ne morem si, pomagati. Kaj je tako zelo narobe, če si želim le da bi me imel nekdo rad? Zakaj moram biti ravno jaz tisti, ki vedno trpi?
Kaj je tako zelo narobe z menoj?
~Eliza (mama)
Nemorem vrjeti. Še ko Alexander najbolj rabi podporo od velikega brata, mu ta zabije nož v hrbet. Morda se ostalim osebam ne bi zdelo tako hudo, če jih ne bi nekdo objel, a Alexandru se na žalost zdi. Tudi jaz ga včasih ne razumem, včasih mu zelo težko pomagam. Želim si le da, bi bil srečen. Objamem ga. Njegove čiste solzice, kapljajo na moje rame, njegov lep obrazek se naslanja na mojo roko, njegovo drobceno telo greje moje srce in dušo. Božam ga po hrbtu, da ga umirim. Potihem mu šepetam:"Max te ima rad, le tega ne zna pokazati, dragec prosim ne joči, umiri se."
~Max
Tale cmera zopet zganja dramo! Samo zato, ker ga pač nočem objemat, ko je v spodnjicah in umazan z zobno pasto, še ne pomeni, da sem zdaj nekakšen zločinec. Le, da hočem mir pred njim. Ni on edini, ki trpi, ko se je rodil, se je vse obrnilo na glavo. Starša sta pozabila da, obstajam, ko sva hodila na isto šolo me je ves čas sramotil, ves čas sem se moral skrivati pred njim, zato da ne bi opazili še ostali, da sva v sorodu. Ne prenesem njegove čudaškosti. Ali zahtevam preveč od Boga, ko prosim naj mi pošlje normalnega bratca, in ne te spake, ki se trenutno cmeri kot nek idiot? Ne. Le hočem družino, in življenje kot vsi ostali.
~Alexander
Mami me je objela. Ona me ima rada. Maxu pa še vedno ne vrjamem povsem. Osebe, ki te imajo rade, te objamejo kajne? Morda, pa samo ni na volji za objem in ima mami prav?
Mami na tiho zašepetam na uho:"Me ima res rad?"
~Eliza (mama)
Težko, mi je pri srcu. Primem njegovo glavico, v predelu brade, in ga pogledam v oči. Te rjavo-bakrene oči. Ta prisrčen pogled, zakaj mora prav on trpeti. Odgovorim mu, nežno:"Seveda te ima." Maxa opozorilno pogledam.
~Max
Mami me čudno gleda. To je eden tistih pogledov, ki pravi :"Opraviči se, ali pa..."
Zavijem z očmi. Počepnem, in pogledam Alexandra v njegove čudaške oči. Res nočem a moram, zato se mu opravičim. Pogleda me z olajšanjem in zopet iztegne roke proti meni. Gnusi se mi, a ga objamem nazaj, da ne bi zganjal drame. On in mami mi bosta to še plačala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
FULL DOBRA ZGODBA!! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Super pišeš! Komi čakam na nov del :wink::blush::hugging:
Super pišeš! Komi čakam na nov del :wink::blush::hugging:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG kje najdeš čas, da objaviš dva dela v enem dnevu?:thinking:
No kakorkoli ODLIČNA zgodba!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Pač prekrasna je!!:sparkling_heart::hugging:
Lysm,
tvoja največja fanica:blue_heart:
No kakorkoli ODLIČNA zgodba!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Pač prekrasna je!!:sparkling_heart::hugging:
Lysm,
tvoja največja fanica:blue_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oh, Bego, to je odlična zgodba:heart:<3
Mislim, da se večina tvojih bralcev kar vživi v vlogo:revolving_hearts:(tudi jaz sem med tvojimi bralci, da ne bo pomote ;) )
Torej...Tudi pri tem delu nimam pripomb...Lahko ti samo rečem, da je zgodba neverjetna:sparkling_heart::blush:
Pa tudi nasvetov za zgodbo nimam ~ zgodba je fantastična in res si nadarjena pisateljica:heart::sparkling_heart:
*i*Love you so much*i* <3
~ Ginny:whale2:
Mislim, da se večina tvojih bralcev kar vživi v vlogo:revolving_hearts:(tudi jaz sem med tvojimi bralci, da ne bo pomote ;) )
Torej...Tudi pri tem delu nimam pripomb...Lahko ti samo rečem, da je zgodba neverjetna:sparkling_heart::blush:
Pa tudi nasvetov za zgodbo nimam ~ zgodba je fantastična in res si nadarjena pisateljica:heart::sparkling_heart:
*i*Love you so much*i* <3
~ Ginny:whale2:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uhh ko bi tut js znala tk dobr pisat :unamused:
#UAREANAMAZINGWHRITER!!
live u.
do u.
be u.
Soph
P.S. pišem eno zgodbo ampak je zaenkrat šele pri 6. poglavju oz. 23 strani na wordu (načeloma je za na wattpad ampak mby jo objavim tut sem)
#UAREANAMAZINGWHRITER!!
live u.
do u.
be u.
Soph
P.S. pišem eno zgodbo ampak je zaenkrat šele pri 6. poglavju oz. 23 strani na wordu (načeloma je za na wattpad ampak mby jo objavim tut sem)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam na novo in mi je žal,da nisem že prej spremljala.
OBOŽUJEM TO ZGODBO!!
OBOŽUJEM TO ZGODBO!!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!!!!!!!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlična zgodba!:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NIce!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica