(pripoveduje: Alfred)

Kmalu sem ugotovil, da nisem sam v tej celici, saj je nekdo sedel na pogradu, ki je stal v kotu sobe. Nato pa mi je možakar rekel: "No, zakaj so pa tebe vrgli sem?" Vse sem mu pojasnil do trenutka, ko sem bil v kopalnici v očetovem stanovanju. Takrat sem malo zadržal dih in sledila je sekunda premora. Nato pa sem spet spregovoril: "Torej, ko sem prišel v kopalnico, je tam b-b-bila pošast. Zraven nje pa je ležal moj oče, ves prekrit s krvjo in pošastino sluzjo. Obe njegovi očesi sta manjkali...imel je tudi globoko rano na trebuhu, iz katere je gledalo črevo." Moj cimer mi ni verjel in rekel, da sem se ga samo napil in imel privide. Ampak jaz sem bil prepričan v to kar sem videl. Kmalu sem po dolgem pogovoru izvedel cimrovo ime: Jack. Kmalu sem se naveličal pogovarjanja in se ulegel na moj del pograda in razmišljal. Poskušal sem usmeriti moje misli na nekaj veselega, a misli so me vlekle k pošasti. Nisem mogel dolgo razmišljati saj so nas stražarji odpeljali do jedilnice, kjer smo dobili večerjo. Ko smo dobili hrano v menzi, smo se lahko usedli za mize. Poleg mene je sedel Jack in še neki moški. Neznancu je Jack povedal, kaj se mi je pripetilo. Neznanec se je začel režati, nato pa mi je rekel: "Joj, ti pa imaš domišlijo otroka. Veš, mene so že dvakrat vrgli v zapor, enkrat zaradi ropa, drugič pa so mi podtaknili umor. Samo sprijazni se s tem, da si tukaj vsi nekaj zmišljujejo, kot tudi ti. "Ta stavek mi je dal misliti, nato pa mi je kapnilo...

Se nadaljuje...

Sorri vsem ker tako dolgo časa nisem pisala Izginotja:sweat:.
Upam da vam je všeč<33333333
Lp, Panga15