"Najbrž ni vame zaljubljen vame ne?...
Vprašam z žalostnim glasom.
"To pa res ne vem Sara. Nekaj pa vem...
"Kaj?
"Da je tudi Clara v njega.
"Kaj????
Sem zakričala z besnim glasom da me je najbrž cel razred slišal.
"Pssssst! Bodi tišja. Vsi te bojo slišali! Saj tega nočeš ne?
"Seveda ne!
"Dobro. Da ne bi Clari povedala da sem ti jaz povedala to skrivnost prav?
"Prav!
Sem rekla in jo ošinila s pogledom kako se pogovarja s prijateljicami in se smeje.
"Konec odmora, pripravite si angleščino!
Je rekla učiteljica. Ko je bilo konec pouka sem začela risati in do mene je prišel svetlolasi fant z lepimi modrimi očmi. Rekel mi je:
"Živjo! Kako si po nezgodi z nesrečo?
"Veliko bolje.
Odvrnem sramežljivo in zardim do ušes.
"Ime mi je Jonas.
"Me veseli Jonas.
"Ti kaj pomagam?
"Pri čem?
"No... Pri kakšnem predmetu če ga mogoče ne razumeš?
"No... Najbolj ne razumem matematike.
"Prav. Lahko ti pomagam. Am... Kje živiš?
"Zakaj?
"Da ti pridem domov pomagati?
"No živim pri teti ker me mami noče videti...
"O... Žal mi je...
"Saj ni nič hudega. Ne daleč stran živim. 5 minut stran približno. Saj veš zagotovo si že videl tiste črne bloke...
"O, ja sem! Katera številka nadstropja?
"3.
"Prav. Bom prišel okoli 15:00 bo šlo?
"Seveda!
Sem veselo zaklicala. Do 15:00 sem odštevala sekunde in komaj sem čakala da sem skoraj pozabila narediti ostalo nalogo. Ura je bila 14:30 in nekdo je pozvonil.
"Jonas!!!!!!!!
Zakličem in stečem do vrat a me je že teta Maša prehitela in odprla vrata. Tam je stala rjavolasa ženska z rjavimi očmi ki se je pogovarjala z mojo teto mašo.
"Sara!
Zakliče ženska z rjavimi lasmi in me pogleda. Takoj zatem me pogleda teta in se mi nasmehne.
"M... Ma... Mami?
Stekla je do mene in me objela. Naenkrat pa teta reče:
"Maja, glej izgubila je spomin...
"Kako pa se me potem spomne?
"Opisala sem te in je ugotovila da si ti.
Je rekla teta in me pogledala.
"Oh, Sara si vredu?
"Ja sem mami.
"Pridi zdaj živeti k meni Sara.
"Ampak mami kaj pa šola?
"Na isto šolo boš hodila! Še bližje boš bila kot tukaj. Še vedno boš lahko videla sošolce.
Takrat sem se spomnila da čez 20 minut pride Jonas!
"Mami ne morem...
"Zakaj?
Reče in me pogleda zelo resno.
"Glej mami... Oh...
"Nič glej mami! Z mano greš in pika! Saj boš še prišla k teti!
Še preden sem ji uspela povedati da čakam Jonasa sva bili v avtu in se peljali. Z žalostnim obrazom sem gledala pokrajno in zagledala drugi blok. Veliko lepši in novejši. Ta je bil sive barve.
"Tukaj sva!
Reče mami z veselim in živahnim glasom
"Ja...
"Je kaj narobe?
"Ne... Saj ni nič le mojemu prijatelju sem rekla naj pride k teti mi pomagati delati nalogo ne k tebi!
Sem zakričala.
"Oh, ljubica nisem vedela.
"Zdaj je kar je ura je tako ali tako že 15:05...
Odšli sva po stopnicah in naenkrat zagledali vrata katera je mami odklenila in odšla noter.
"Pridi.
Je rekla z malo žalostnim glasom ker ji je bilo žal da je prišla ravno zdaj.
"Je to moja soba?
Vprašam ko zagledam prečudovito sobo z lepo posteljo in ostalimi stvarmi.
"Ja, je. In je bila tudi ko si še imela spomin.
"Waw! Sem pa res imela okus!
"In ga še imaš. Sara v sebi si še vedno ti!
"Oh...
Rečem in si ogledujem stanovanje naprej. Še vedno sem bila žalostna zaradi Jonasa. Naenkrat pa je zazvonil zvonec. Ura je bila 15:15. Saj Jonas ne more priti tako hitro do sem! Sem si rekla in se ulegla na kavč medtem ko je mami odšla do vrat odpreti...
(se nadaljuje)


Hej! Upam da vam je bil ta del všeč! Lahko pa napišete v komentarje če bi radi da nov del pride že danes lepo se imejte!