HEJ! Kako ste? Jaz sem ok! Torej nadaljujemo z zgodbo...

Z Yoyo-tom sem odšla v manežo. Zajahala sem. Ko smo galopirali je Tjaša na Karo Saltu skoraj padla dol, ker se je konj ustrašil Malince med korakom. Po tem pa je Natalija prišla in začela postavljati ovire. Prvo je šla Tjaša in podrla. Potem jaz preskočila sem, in nato še Larisa z Malinco. Vav, tako lepega in elegantnega skoka še nikoli nisem videla! Potem je Natalija prestavila ovire na 140cm. Še nikoli v življenju nisem toliko skočila! Najprej je šel Karo in je preskočil. Nato sem bila na vrsti jaz. Yoyo se je hitro premikal do ovire in hop! skočila sma tako visoko, da bi lahko skočila še 40cm več! Nato je skočila Malinca isto elegantno kot prej. Natalija je ovire dala na 160cm. Tjaša je skočila. Jaz in Larisa pa lepo in elegantno. Nisem vedela, da Yoyo tako visoko skače! Bilo je konec treninga. S konji smo šle vse tri na sprehod. Pogovarjale pa smo se o našem življenju s konji. Tjaša že jaha 6 let, Larisa pa 5let. Ko sem prišla domov sem ju poklicala in pogovarjale smo se naprej.

Se nadaljuje...

Upam da je bilo ok. In še v Jahanje pogube 6.del sem napisala da je bil del nekoliko dsalši. Mislila sem napisat krajši.
No lepo se imejte! Naslednji del pride kmalu.

Ta zgodba ni resnična.