Lice imam naslonjeno na mrzlo šipo avtomobila. Deževne kaplje drsijo navzdol in ustvarjajo zemljevid potokov in rek. Dahnem topel zrak in opazujem, kako meglen oblaček bledi. Peljemo se že eno uro in devetnajst minut in ta čas se nebotičniki spreminjajo v stolpnice, stolpnice v bloke in nenazadnje bloki v hiše. Z vsako minuto se mi zunanjost zdi manj znana. Še nikoli nisem bila izven NYC, zato so mi ti kraji popolnoma neznani. Walker po dolgem času sodelavcu poda smer in slednji ostro zavije desno. S kostjo nad očesom butnem v steklo. Potlačim tih 'auč' in se zazrem v staro zgradbo. Izgleda nevzdrževana in na večih mestih ima napisana neprimerna sporočila. Njena okolica je še bolj zanemarjena. Makedamska tla imajo polno lukenj v katerih nastajajo blatne luže, veter pa premetava raznorazne plastične vrečke. Kriminalist odpre vrata in istočasno razpre rdeč dežnik. Tess Walker ga posnema in trenutek za tem odpre vrata, na katera sem celo pot naslanjala ramo ter me pod dežnikom pospremi do nadstreška.
"Ne pozabi," mi reče resno, a s toplino v glasu "če boš opazila moška, ki sta udrla v stanovanja, nama to takoj povej."
"Nobenega ni v bližini," čez sekundo zaslišim McQueena in šele zdaj ugotovim, da ga prej ni bilo v bližini.
Policist z žepa potegne belo elektronsko kartico in jo prisloni ob zaznavnik. Zarjavela vrata se začnejo dvigovati. Dež ogluši njihov zvok, vendar sklepam, da je ta boleče škripajoč. Previdno vztopimo in se razgledamo. Stene morajo biti debele, saj je dež zdaj le oddaljeno trkanje. Na levi in desni so enaka sivo-bela dvižna vrata z na pogled novejšimi črnimi, kvadratnimi zaznavniki. Strop je visok in razpadajoč, na podbojih pa nekaj razmršenih golobov s stiskanjem v gručah poskuša ohraniti toploto. Zrak je mrzel in težek, v obledeli svetlobi utripajočih svetilk pa se vrtinči prah.
"Popoln kraj za umor ..." reče Walker z grenkobo v glasu.
"... v povprečni kriminalki," pristavi McQueen. "Gremo!" odsekano ukaže.
Naši koraki odmevajo, ko hodimo po plastičnih tleh. Nekaj golobov se vznemiri in odprhuta na drugo stran prostora. S pogledi iščemo vrata s številko 72. Walker jo prva zagleda in z levico pokaže nanjo. Z odmevajočim piskom se vrata glasno dvignejo in pred nami je parkiran avtomibil z iskano registersko tablico.
"771-THJ," prebere naglas Walker.
Kriminalist se obrne proti meni: "Ali je tako izgledal avtomobil, v katerega sta se usedla?"
Odkimam: "Ne, avtomibil je bil srebrn, to pa ..." Pomolčim in priprem oči. "To je temno moder kombi, ki ..." Ošinim McQueena, ki mi pokima naj nadaljujem. "... Ki je odpeljal s prizorišča ropa banke." Oba kriminalista pogledam v oči: "To je temno moder kombi KNR-815."

*

Vrata sobe 79 se odprejo s podobnim piskom kot prejšnja. To je Kellyjevo skladišče in za moje pojme je precej neurejeno. Ob stenah so zastarele omare in police, po tleh pa je veliko škatel in papirjev.
"Ne dotikaj se ničesar," mi reče McQueen med nadevanjem rokavic in jemanjem plastičnih vrečk iz torbe. Tess Walker s svetilko osvetljuje predmete, ki ležijo v notranjosti omar. Na vseh je veliko prahu iz stropa visijo nitke kosmate pajčevine. Pogled se mi ustavi na težkem sefu v desnem kotu. Približam se mu in ugotovim, da na njem ni niti sledu prahu. McQueen opazi moj pogled in se mi približa.
"Tu ni prahu," razložim.
Kriminalist poprime za ročaj in trdo povleče proti sebi. Na vsesplošno začudenje se sef odpre in razkrije svojo vsebino.
"Načrti banke," začudeno šepne Walker.
McQueen seže v notranjost in na plan potegne nekaj črnega in ukrivljenega. Okamenim.

*

"Povedal sem Vam že, da nimam sobe 79 ali katerekoli sobe v tistem skladišču."
Gledam v zaslon, ki prikazuje, kaj se dogaja v zasliševalnici. Blond policistka, ki sem jo videla pred 9-imi dnevi na policiski postaji, že nekaj časa sprašuje Jamesa Kellyja. Vse kar mu pove, zanika in trdi, da o tem nič ne ve.
"Kot lastnik sobe ste navedeni Vi."
"Poslušajte, ne vem, kako je to možno, vendar prisežem, da nisem."
Jessica Talley odpre modro mapo in zdolgočaseno prebere: "James Kelly ... soba 79 ... Lastnik ste od tega 4. maja ... Sobo ste najeli preko računalnika v knjižnici blizu Vašega stanovanja ..."

"Ničesar takega nisem naredil," jo z mešanico jeze in strahu prekine. "In ne bom več odgovarjal na Vaša vprašanja, dokler ne dobim odvetnika, kot se spodobi."
"V sefu smo našlinačrte banke in pištolo , na kateri so Vaši prstni odtisi desne roke ..." še kar vztraja Talley.
"Odgovarjal bom s svojim odvetnikom, ki mi po zakonu (kot menda veste) pripada."
Tako se je zasliševanje končalo.

*

Ležim v postelji in bulim v strop. Dež glasno in neenakomerno kaplja po oknu ter meče senco na belo odejo. Zavzdihnem. Se je primer končal? Ali je res to ... konec? Nemirno se premaknem. Slišala sem Tess Walker, ki je rekla, da je vse to malo preveč očitno. Vendar so jo zavrnili. Moška nista vedela, da si bom možna zapomniti registersko tablico in da bomo lahko tako našli skladišče. Zazeham in za trenutek se mi zamegli pogled. Še vedno moramo najti Kellyjeva sodelavca, ki sta vdrla v stanovanje in po vsej verjetnosti iskala mene. S pestjo nemirno butnem v jogi. Mislim, da sem nekaj spregledala. Nekaj ... nekaj kaj? Misli se mi vedno znova vračajo na prizorišče ropa banke in na Kellyjevo gradbišče. Nekaj je bilo v njegovi pisarni. Vendar kaj? Spet se me loteva čuden občutek, da nekaj ni prav. Prej se je izkazal kot pravilen, ali se bo tudi zdaj?

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
upam, da vam je bil del zanimiv in vsaj malo napet. Prvič preizkušam Navodila za hitro oblikovanje , zato upam, da je vse tako kot mora biti (drogače bom popravila).
Kot sem počela že prej, bi rada opozorila, da sta registrski tablici IZMIŠLJENI in da je morebitna podobnost z vam znano registersko naključje. Kakršna koli druga morebitna podobnost je nenamera in naknjučna.
To še ni konec zgodbe, vendar bom morala za precej časa prekiniti s pisanjem, ker grem na morje. Nov del lahko pričakujete šele avgusta. Ta čas pa lahko poskušate ugotoviti ali je James Kelly kriv ali nedolžen in zakaj. Da vidim, kdo ima v sebi detektivsko žilico (dokaz o tem ali je ali ni nedolžen je precej skrit, zato se ne sekirati, če ga ne najdete ). Prosila bi vas edino, da če mislite, da veste rešitev, le napišete kriv / nedolžen, ne poveste pa argumenta / razloga, da ne boste drugim uničili ugibanja / zgodbe.
Lepo se imejte,
Clara

Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?
Norman Clarke: župnik

Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari knjižničar
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate