Hej spet jaz! No nadaljujmo z zgodbo!

Jaz sem Lukas. Pa ti?«. Kako je prijazen, sem si mislila. Nekaj časa sem ga gledala v oči imel je čokoladno rjave nato pa sem spregovorila: »Oj! Me veseli da sem te spoznala! Ja, res sem nova! Zdaj živim pri babici skupaj z mami. (Nisem mu povedala za ločitev staršev. Res mu ni treba vsega vedet). Aja jaz sem Zala. Me veseli.« Prikimal je in se nasmehnil. Kakšen lep nasmeh ima! »Po kaj sta pa prišli? Po jajca, kruh, zelenjavo?« je rekel Lukas in prekinil kratko trajajočo tišino. »Aja, hvala da vprašaš. Prišli sva po jajca, bel domač kruh in zeleno solato. Saj veš to kar po navadi vzamem.« je rekla babica igrivo in se mu nasmehnila. Prikimal je nato pa rekel: »Lahko gresta z mano če želita.« »Bom jaz tu počakala. Zala bi pa gotovo rada šla malo pogledat. Ane?« » Em, no ja lahko.« sem rekla bolj ne razločno. Babica mi je prikimala. Nekaj časa sem še stala in gledala za njim kako odhaja, nato pa sem steka za njim, da ga bi dohitela.

Upam da vam je bil ta del všeč. Če vam je bil lohk stisnete <3 al pa še boljš napišete kej v kom. Lep dan!