Nisem vedela kaj naj rečem zato sem pač rekla:
»Jahat grem konja!« Mami je prikimala in mi rekla naj se vernem do petih (kakor vedno). Nato sem odšla.
»Od prvega dne jahanja do danes si se mnogo izboljšala!« je rekel Lukas po enournem treningu. Nato me je poljubil. Nato sva gledala drug drugega dokler nisem načela neke teme. Hotela sem se pogovoriti o selitvi in ker sem hotela čimprej začeti sem res začela:
»Imam dve novici! Dobro in slabo… slaba je da se bom preselila…« Lukasu so se orosile oči in zato sem hitro hitela nadaljevat:
»Dobra pa je da bom še vedno hodila na enako šolo!«
Lukasu so zasijale oči in vidno si je oddahnil. Objela sem ga. Kar nekaj časa sva stala objeta, skupaj. Dokler nisem začela jokati. Ko sem bila že zelo glasna me je Lukas prenehal objemati in vprašal:
»Je kaj narobe?« prikimala sem in solze so kar lile iz mene.
Sošolec me je gledal nato pa me objel. Tesno. Ter tiho rekel:
»Vse bo še dobro!« Prikimala sem. Tako sva ponovno stala. Drug ob drugem. Nenadoma je začelo deževati. Vse močneje. Vendar jaz in Lukas se nisva ločila kljub dežju. Še vedno sva stala drug ob drugem. Zdaj so se moje solze mešale z deževnico. Kapljale so na tla. Ko je začelo močneje liti sva se skupaj s konjem odpravila pod streho, v hlev, ko se je dež ponehal sem se odpravila domov. Vsa premočena, do kosti. Seveda me je mami okregala, ko me je videla tako premočeno. Babica pa me ni. Takoj mi je skuhala čaj in to domačega!
Naslednjih nekaj dni nisem odšla v šolo. Imela sem vročino in to hudo! Ko sem po tednu okrevanja prišla skupaj, sem mogla oditi nazaj k pouku. Ker je bil to predzadnji teden šole je veliko učiteljev že zaključilo ocene. A nekateri so vztrajali z ocenami še naprej.
»Ta pa nima dovolj ocen!« je enkrat po kemiji izustila Sofija. Pa še prav je imela! Naš učitelj kemije je pridobil že osem ocen pa še kar ni imel dosti testov in spraševanj. Na Sofijin stavek sem le prikimala.
Drugače pa je vse potekalo normalno. Samo nekaj zelo pomembnega se je zgodilo tistega tedna. Ne boste verjeli! Lukas me je vprašal če bi bila njegova punca! Kar pa je še bolj smešno pa je to da me je to vprašal pred Dejo! Celo poljubil me je! Čeprav je Deja tečnarila da bo to povedala mami to Lukasa ni zanimalo. Zanimala sem ga samo jaz (no vsaj upam da je bilo tako).
Ko smo hodili domov sem rekla:
»Jahat grem konja!« Mami je prikimala in mi rekla naj se vernem do petih (kakor vedno). Nato sem odšla.
»Od prvega dne jahanja do danes si se mnogo izboljšala!« je rekel Lukas po enournem treningu. Nato me je poljubil. Nato sva gledala drug drugega dokler nisem načela neke teme. Hotela sem se pogovoriti o selitvi in ker sem hotela čimprej začeti sem res začela:
»Imam dve novici! Dobro in slabo… slaba je da se bom preselila…« Lukasu so se orosile oči in zato sem hitro hitela nadaljevat:
»Dobra pa je da bom še vedno hodila na enako šolo!«
Lukasu so zasijale oči in vidno si je oddahnil. Objela sem ga. Kar nekaj časa sva stala objeta, skupaj. Dokler nisem začela jokati. Ko sem bila že zelo glasna me je Lukas prenehal objemati in vprašal:
»Je kaj narobe?« prikimala sem in solze so kar lile iz mene.
Sošolec me je gledal nato pa me objel. Tesno. Ter tiho rekel:
»Vse bo še dobro!« Prikimala sem. Tako sva ponovno stala. Drug ob drugem. Nenadoma je začelo deževati. Vse močneje. Vendar jaz in Lukas se nisva ločila kljub dežju. Še vedno sva stala drug ob drugem. Zdaj so se moje solze mešale z deževnico. Kapljale so na tla. Ko je začelo močneje liti sva se skupaj s konjem odpravila pod streho, v hlev, ko se je dež ponehal sem se odpravila domov. Vsa premočena, do kosti. Seveda me je mami okregala, ko me je videla tako premočeno. Babica pa me ni. Takoj mi je skuhala čaj in to domačega!
Naslednjih nekaj dni nisem odšla v šolo. Imela sem vročino in to hudo! Ko sem po tednu okrevanja prišla skupaj, sem mogla oditi nazaj k pouku. Ker je bil to predzadnji teden šole je veliko učiteljev že zaključilo ocene. A nekateri so vztrajali z ocenami še naprej.
»Ta pa nima dovolj ocen!« je enkrat po kemiji izustila Sofija. Pa še prav je imela! Naš učitelj kemije je pridobil že osem ocen pa še kar ni imel dosti testov in spraševanj. Na Sofijin stavek sem le prikimala.
Drugače pa je vse potekalo normalno. Samo nekaj zelo pomembnega se je zgodilo tistega tedna. Ne boste verjeli! Lukas me je vprašal če bi bila njegova punca! Kar pa je še bolj smešno pa je to da me je to vprašal pred Dejo! Celo poljubil me je! Čeprav je Deja tečnarila da bo to povedala mami to Lukasa ni zanimalo. Zanimala sem ga samo jaz (no vsaj upam da je bilo tako).
Ko smo hodili domov sem rekla:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uhhh sm zgodna zdej grem prebrat pa vrjamm da bo supr kot vedn:heart:🤭
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OmG super, je
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lol Deja sprjazen se s tem sej ti boš tud fanta:rofl:
0
Moj odgovor:
hvalala
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.