Ko smo bili napol poti je mami rekla:
»Se že veselim, da vidim tvoje stanovanje!« Ne vem zakaj vendar počasi mi je šlo že na živce, da mami govori samo o njegovem stanovanju. Tako ali tako pa sploh ni važno kakšno je stanovanje važno je samo da je varno in pa dosti čisto, to pa je tudi vse. Zato sem rekla:
» Sploh ni vazno kakšno je stanovanje! Pomembno je samo da je varno in seveda tudi čisto!« Mami je prikimala in rekla:
»Prav imaš! Včasih me pa res preveč zanese!« Nato je nehala govoriti o novem stanovanju. Gledala je skozi okno. Tudi jaz sem storila enako. Opazovala sem cesto in travnike. Ko pa smo se peljali mimo delavcev ki so delali na soncu pri sedemintridesetih stopinjah je mami rekla:
»Na takem soncu si pa zdajle res nebi želela biti!« Jaz in mamin fant Klemen, sva prikimala. Tudi jaz si nisem želela biti na soncu. Kdo pa si bi želel. Vendar to je njihovo delo in to rabijo delati pa če si tega želijo ali pa ne.
Ko smo se že vozili približno pol ure in sem že mislila da ne bo vožnje nikoli konec je Klemen oznanil, da smo že skoraj pri njem doma. In res ko sem pogledala skozi okno nisem več videla avto ceste ali pa blokov in visokih zgradb. Zdaj smo se peljali po neki cestici okoli katere je bilo veliko travnikov in dreves. Tu in tam je bila kakšna hiša vendar večino naselja so prekrivali travniki, polja in gozdovi. Bilo je kot v pravljici. Pa čeprav je babica živela na vasi je bilo tu drugače. Bilo je še več gozdov, še več travnikov in še več vsega! Samo hiš je bilo manj. Čez čas je avto zapeljal na parkirišče. Ob hiši je stala hiša. Podobna je bila babičini samo da je bila ta modernejša in lepša. Ko je avto prenehal brneti je do nas pretekel kužek. Klemen je takoj povedal da je to psička. Povedal je tudi da ji je ime Beta. Ob tem imenu sem se malce zasmejala. Vedela sem da je to ime motorja in se mi je res smešno zdelo da nekdo poimenuje tako psa.
»Je pa dobermanka!« je še dodal in jo pohal za ušesi kakor Liziko. Tudi njej je to pasalo. Vendar je kmalu ni več zanimalo čohljanje za ušesi. Stopila je do naju z mami in naju je prevohala. Nato pa naju začela lizat. Tako kakor je Lizika lizala Klemna. Ko sem jo pobožala se je začela nastavljati in kmalu sem spoznala da je prav prijazna. Žal več časa nisem imela za čohljanje saj se je mami mudilo pogledat hišo. Zato sem pač šla za njo in njenim fantom.
Se beremo!<3
»Se že veselim, da vidim tvoje stanovanje!« Ne vem zakaj vendar počasi mi je šlo že na živce, da mami govori samo o njegovem stanovanju. Tako ali tako pa sploh ni važno kakšno je stanovanje važno je samo da je varno in pa dosti čisto, to pa je tudi vse. Zato sem rekla:
» Sploh ni vazno kakšno je stanovanje! Pomembno je samo da je varno in seveda tudi čisto!« Mami je prikimala in rekla:
»Prav imaš! Včasih me pa res preveč zanese!« Nato je nehala govoriti o novem stanovanju. Gledala je skozi okno. Tudi jaz sem storila enako. Opazovala sem cesto in travnike. Ko pa smo se peljali mimo delavcev ki so delali na soncu pri sedemintridesetih stopinjah je mami rekla:
»Na takem soncu si pa zdajle res nebi želela biti!« Jaz in mamin fant Klemen, sva prikimala. Tudi jaz si nisem želela biti na soncu. Kdo pa si bi želel. Vendar to je njihovo delo in to rabijo delati pa če si tega želijo ali pa ne.
Ko smo se že vozili približno pol ure in sem že mislila da ne bo vožnje nikoli konec je Klemen oznanil, da smo že skoraj pri njem doma. In res ko sem pogledala skozi okno nisem več videla avto ceste ali pa blokov in visokih zgradb. Zdaj smo se peljali po neki cestici okoli katere je bilo veliko travnikov in dreves. Tu in tam je bila kakšna hiša vendar večino naselja so prekrivali travniki, polja in gozdovi. Bilo je kot v pravljici. Pa čeprav je babica živela na vasi je bilo tu drugače. Bilo je še več gozdov, še več travnikov in še več vsega! Samo hiš je bilo manj. Čez čas je avto zapeljal na parkirišče. Ob hiši je stala hiša. Podobna je bila babičini samo da je bila ta modernejša in lepša. Ko je avto prenehal brneti je do nas pretekel kužek. Klemen je takoj povedal da je to psička. Povedal je tudi da ji je ime Beta. Ob tem imenu sem se malce zasmejala. Vedela sem da je to ime motorja in se mi je res smešno zdelo da nekdo poimenuje tako psa.
»Je pa dobermanka!« je še dodal in jo pohal za ušesi kakor Liziko. Tudi njej je to pasalo. Vendar je kmalu ni več zanimalo čohljanje za ušesi. Stopila je do naju z mami in naju je prevohala. Nato pa naju začela lizat. Tako kakor je Lizika lizala Klemna. Ko sem jo pobožala se je začela nastavljati in kmalu sem spoznala da je prav prijazna. Žal več časa nisem imela za čohljanje saj se je mami mudilo pogledat hišo. Zato sem pač šla za njo in njenim fantom.
Se beremo!<3
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...