Prolog: Hiša
Bila je običajna sreda. In ni bila običajna sreda. Odvisno, kako gledaš. Odvisno, za
koga. Zame ne.
Začela se je normalno: zbudila sem se ob šestih, šla na avtobus, v šolo. Imela sem
pouk, normalno. Potem, pa se je zalomilo. Ravno sem bila na poti iz šole do avtobusa,
ko sem prvič namenila pozornost stari, zapuščeni večstanovanjski hiši, ki se je skrivala
med dvema, dvakrat večjima blokoma. Seveda se nisem mogla upreti. Bilo je, kot da bi
me neka sila, namensko vlekla vanjo. Kot, da mi je usojeno vstopiti.
Skozi okno sem splezala vanjo in se znašla v veliki sobi, polni starega pohištva. Vse je
izgledalo zamrznjeno v času. Kot, da bi nekdo zapustil prostor v naglici, kot da bi pred
nečim bežal. To, mi je vzbujalo neprijeten občutek, da ne bi smela biti tu. Ampak seveda
se za to nisem zmenila.
Naenkrat sem nekaj zaslišala. Nekaj, kar absolutno ni pripadalo človeku. Nekaj, kar me
je navdajalo z grozo. Ravno sem se nameravala pobrat, ko sem zagledala črno mačko.
Ja, mačko, ki se zamijavkala in se ležerno pretegnila, pri tem pa izpuščala zvok, ki sem
se ga prej tako prestrašila.
Mačka me je opazovala in vsake toliko izpustila mijavkanju podoben zvok, kot da bi od
mene kaj želela. Nato se je obrnila, se napravila kot da želi oditi, se pred vrati še enkrat
ozrla kot, da bi želela da ji sledim. In sem ji. Mačka me je vodila skozi več sob, do
stopnišča, ki se ne precej strmo vzpenjalo več nadstropij v višino. Očitno je šlo za
večstanovanjsko hišo, kot nekakšno prednico mojega bloka. Ko sva prispeli do vrha
stopnišča, sem zagledala odškrtnjena vrata, izza katerih je prihajala medla svetloba.
Mačka je smuknila skozi režo, jaz pa sem negotovo vstopila.
Znašla sem se v s sončno svetlobo obsijani predsobi. Vendar se moja črna vodni ca ni
ustavila tukaj. Sledila sem ji po hodniku, do konca, kjer so stala še ena priprta vrata.
Seveda me je mačka vodila naprej, v spalnico. V primerjavi z ostalim stanovanjem, je
tukaj vladal nered. Omara s knjigami, je bila prevrnjena, postelja je bila cela razmetana,
posteljnina, blazine in odeje so bili raztrgani, da je bila cela soba v puhu, iz omare z
oblačili, pa se je slišalo pritajeno mijavkanje.
Mačka je skočila na posteljo, iz postelje na omaro, potem pa s taco poskušala odpreti
vrata omare, kar se ji je ponesrečilo. Stopila sem do omare in jo tudi sama poskusila
odpreti, kar pa je bilo na moje presenečenje težje, kot sem pričakovala. Vrata so bila
očitno, zataknjena. Zato, sem se lotila drugače. Izpod vrat omare, sem začela
odmetavat stara oblačila, ki so kot vse v tej hiši, imela vonj po plesni. Vrata, sem
končno lahko odprla. Notri je na kupu oblačil, ležalo pet mačjih mladičev, črnih kot noč.
Izgledali so koščeni in utrujeni. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj me je mačka pripeljala sem.
Ampak takrat še nisem slutila, da je to šele začetek pustolovščine, ki se je začela takoj,
ko sem prestopila prag te hiše.



_______________________

nova zgodba, za katero upam, da jo bom nadaljevala. zgodba je fantazijska, ampak ne zelo, priložila pa sem še naslovnico.

upam, da ste v branju uživali in da vam je bilo všeč.


𝔩𝔢𝔭 𝔭𝔬𝔷𝔡𝔯𝔞𝔳

𝔎𝔞𝔩𝔦