Živjo!
Tukaj nasledni del. Oprostite ker s tako zamudo. Lajk in komentar! Nazadnje je pisalo:
" Kaj pomeni da si polkrven?" Jo vrprašam.
"Zdaj ti ne morem vsega razlagati. Pošasti so že na poti. Greva!" Mi odgovori Thalia.
Zunaj na hodniku nekaj zaropota.
Thalia stisne zobe.
"Raje pojdiva. Saj si slišala kako prihaja."
Prime me za roko in odpre okno.
Prestrašim se.
"Pa menda ne bova skočili čez okno? Zdaj sva več nastropij višje in lahko bi bilo smrtno nevarno."
Thalia skomigne z rameni.
"Drugega nama ne preostane. Močno se oklene moje roke. Nato spleza na okensko polico. Ne preostane mi drugeega kot da naredim isto kot ona. Nato skočiva. Thalia ima med skokom zaprte oči. Očitno je ni nič strah da bova padle na avto ali kaj takega. Pogledam dol. Vidim nekakšen trampolin in ob njem so ljudje. Zdaj tudi jaz zaprem oči. Zakaj bi morala imeti odprte oči med skokom?
Padeva na trampolin. Presenečena sem, kako visoko se lahko odbijem od njega. S Thalio še nekaj časa poskakujeva. Ko se končno pomiriva, ma Thalia pogleda.
" Kakšen je bil skok? Tako še dolgo ne boš skakala na trampolinu! Verjemi mi. Škoda."
Debelo jo pogledam.
" Zelimi si da nikoli več ne bom tako skakala."
Ob meni stojijo:
Gospod v invalidskem vozičku in še en fant.
S Thalio skočiva iz trampolina.
Ob njem je parkiran črn avto. Pomigne mi da greva not. Človeka ki sta stala ob trampolinu tudi vstopita v avto. Zdi se mi zelo sumljivo, adokler je ob meni Thalia se počutim varno.

To je to!
Lp
Lichy