Ahoj!
Tukaj je novi del! Zelo sem vesela, da vam je zgodba všeč!:heartbeat::heartbeat:
Veselo branje vam želim!
----
Ko je mami odšla, sem vtipkala telefonsko številko od Mance. Takoj sem ji napisala sporočilo.
Cel vikend je minil, da mi je odpisala. Šele v ponedeljek zjutraj mi je zacingljalo. »(sporočilo) Ojla! Zelo sem vesela! Se vidiva v šoli.« preberem. Nasmehnem se in si nataknem torbo na ramena. Že diši po piškotih. Nenadoma zaslišim glasno cepetanje Lare. Vidim, da je slabe volje. Nejevoljno sede za mizo. »Hej.« pozdravim. Ni odgovora. Skomignem z rameni in popijem mleko. Že se pripravim, da greva na avtobus. »Lara, avtobus bo kmalu prišel.« jo opomni mami. Zavije z očmi in zdolgočaseno vstane. »Adijo!« se poslovim. Zaprem vrata in že hitiva na postajo. Ravno sva ujeli avtobus. Razgledam se po avtobusu. Mance ni nikjer. Čudno.
Sedem na bližnji stol. Pogledam na nasprotna sedeža. Vidim sestro, kako žalostno gleda skozi okno. Prisedem k njej, a ravno prihiti njena prijateljica. »Khm… ta sedež je zaseden!« me grdo pogleda. »Prav.« odvrnem in sedem nazaj.
Sama sem se odpravila do šole. Ko vstopim na klopi zagledam Manco in grupo prijateljic. Namrdnem se. Počasi odprem omarico in v njo odložim jakno. Pricapljam do Mance. »Manca? Lahko trenutek?« jo vprašam. Prikima in sedeva na drugo klop. »Od kdaj si prijateljica z njimi?« se začudim. »Am… Hana, oprosti zaradi tega, ampak… veš zelo se razumem z njimi in jih ne želim zapustiti, saj so moje prijateljice. Lahko se skupaj družimo!« mi pojasni. V sebi začutim žalost. »Ne… ne potrebuješ se družiti z mano, če se raje z njimi. Zato, kar grem.« z zadržanimi solzami odidem. »Ampak.« se sliši Manco. Usedla sem se v kot in zajokala. Nisem si mislila, da bo ona to naredila. Na tihem hodniku se je slišalo samo moj jok. Nenadoma na hodniku zaslišim korake. Na hodniku zagledam fanta. Bil je nekje mojih let. »Živijo. Motim?« me pozdravi. »Ne.« tiho povem. Izroči mi roko. Vstanem in si obrišem solze. »Tim.« se predstavi. »Hana.«.
---
Se nadaljuje...
Vaša Pomaranča1:notes::musical_note::musical_keyboard:
Tukaj je novi del! Zelo sem vesela, da vam je zgodba všeč!:heartbeat::heartbeat:
Veselo branje vam želim!
----
Ko je mami odšla, sem vtipkala telefonsko številko od Mance. Takoj sem ji napisala sporočilo.
Cel vikend je minil, da mi je odpisala. Šele v ponedeljek zjutraj mi je zacingljalo. »(sporočilo) Ojla! Zelo sem vesela! Se vidiva v šoli.« preberem. Nasmehnem se in si nataknem torbo na ramena. Že diši po piškotih. Nenadoma zaslišim glasno cepetanje Lare. Vidim, da je slabe volje. Nejevoljno sede za mizo. »Hej.« pozdravim. Ni odgovora. Skomignem z rameni in popijem mleko. Že se pripravim, da greva na avtobus. »Lara, avtobus bo kmalu prišel.« jo opomni mami. Zavije z očmi in zdolgočaseno vstane. »Adijo!« se poslovim. Zaprem vrata in že hitiva na postajo. Ravno sva ujeli avtobus. Razgledam se po avtobusu. Mance ni nikjer. Čudno.
Sedem na bližnji stol. Pogledam na nasprotna sedeža. Vidim sestro, kako žalostno gleda skozi okno. Prisedem k njej, a ravno prihiti njena prijateljica. »Khm… ta sedež je zaseden!« me grdo pogleda. »Prav.« odvrnem in sedem nazaj.
Sama sem se odpravila do šole. Ko vstopim na klopi zagledam Manco in grupo prijateljic. Namrdnem se. Počasi odprem omarico in v njo odložim jakno. Pricapljam do Mance. »Manca? Lahko trenutek?« jo vprašam. Prikima in sedeva na drugo klop. »Od kdaj si prijateljica z njimi?« se začudim. »Am… Hana, oprosti zaradi tega, ampak… veš zelo se razumem z njimi in jih ne želim zapustiti, saj so moje prijateljice. Lahko se skupaj družimo!« mi pojasni. V sebi začutim žalost. »Ne… ne potrebuješ se družiti z mano, če se raje z njimi. Zato, kar grem.« z zadržanimi solzami odidem. »Ampak.« se sliši Manco. Usedla sem se v kot in zajokala. Nisem si mislila, da bo ona to naredila. Na tihem hodniku se je slišalo samo moj jok. Nenadoma na hodniku zaslišim korake. Na hodniku zagledam fanta. Bil je nekje mojih let. »Živijo. Motim?« me pozdravi. »Ne.« tiho povem. Izroči mi roko. Vstanem in si obrišem solze. »Tim.« se predstavi. »Hana.«.
---
Se nadaljuje...
Vaša Pomaranča1:notes::musical_note::musical_keyboard:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waaaaaaaaaaaawwww super jeeeeeee!!!!
Le tako naprej!
Uuuuu tuki se pa neki odvija:smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk:
LP,
Super sister:sparkling_heart:
Le tako naprej!
Uuuuu tuki se pa neki odvija:smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk:
LP,
Super sister:sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
PERFECTO¨!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Adlično (lol to nč ne pomen:joy:). Pač ne morem oposati z besedami:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::hugging::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
Helpmeplease
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Snemanje
No da kar preidem k bistvu mene je v torek v šoli en fant uprasu če v njegov telefon rečem živjo (tko zapeljivo) in men ni blo jasno zakaj in sm rekla ne. Ker pa je šou pred mano na kolena pred vsemi me je blo ful sram in sm se strinjala in rekla živjo. No on me je pol snemu in mi je plo pac ok ker je biu sam en živjo. No pol zadnjo uro so me pa fanti gledal in se smejal in sm neki slišala tko : kok ma dobre:cherries: pa to... In mene je ful sram ker zdej ne vem zakaj sm rekla ta neumen živjo ker me je on očitno snemu v :cherries: pa ne v obraz al kaj:disappointed_relieved: in men to res ni kul. Pač kako nej se do njega obnašam, kaj nej naredim? Pls rab pomoč kaj če bo to kam objavil???
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(225)
Srednje.
(152)
Ni mi všeč.
(41)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
omgggg, izgleda zelo dobro