»Pozdravljeni učenci in učenke akademije za mistiko in magijo. Imamo kar nekaj novih učencev. 15 morskih deklic in dečkov, 20 volkodlakov, 10 vilink in vilincev, 12 čarovnikov in čarovnic ter 1 vampirko,« je govorila ravnateljica. A ko je rekla 1 vampirko je vsa dvorana utihnila.
»Prosila bi drugi letnik, da prvemu letniku razkaže to prečudovito akademijo.« Nato so se vsi razporedili po skupinah, razen mene, ker na tej šoli ni bilo nobenega ddugega vampirja. V naslednjem trenutku pa se je ob meni prikazala ravnateljica. Dobesedno. Zrak je zamigotal in prikazala se je.
»Uau! Kako ste to naredili?« sem vprašala. Vem. Neumno od mene.
»Z veliko leti vaje, Rose Drakula. Pridi v mojo pisarno.« Tako sem šla za njo. Pisarna je bila prečudovita. Strop je bil začaran, da je izgledal kot zvezdno nebo. Stene so bile bele in vse je bilo zelo lepo urejeno. »Draga Rose. Udeleževala se boš različnih ur, saj ste vampirji tako zelo posebni, da potrebujete znanje vseh magij.« Nato mi je v roke podala urnik. Narejen je bil iz stekla in čutila sem, da je čaroben.
»Prvo uro imaš s čarovniki. Spreminjanje oblike.« Nato je s prstom pokazala vrata in kar sama so se odprla.
»Hvala, gospa,« sem še rekla in izstopila iz pisarne. Počasi sem hodila, do učilnice za spreminjanje oblike. Urnik je bil kakor zemljevid, ki mi je pomagal do učilnic. Ampak v nekem trenutku sem izvedela res kako sem neumna. Gledala sem samo tisti zemljevid (na katerem seveda niso prikazane stopnice) in sem samo hodila naprej. In tako sem se čez stopnice spotaknila. Vse potrebščine so mi padle iz rok. Verjetno bi tudi sama če mi nebi nekdo prijel za roko v zadnji sekundi. Obrnila sem se. Bil je tisti fant izpred šole.
»H-h-h-hvala,« sem jecljavo rekla. Nato sem stekla po stopnicah navzdol ter začela pobirati potrebščine. Fant mi je seveda priskočil na pomoč. Moj urnik je bil razbit.
»Hm. Ali mogoče veš, kje je učilnica za spreminjanje oblike? Naslednjo uro imam v njej.«
»Seveda vem,« in me začel voditi do učilnice. Še nikoli nisem tako zardevala. Ko sva prišla do učilnice mi je podal svoj urnik.
»Kako se boš potem ti znašel?«
»Nič ne skrbi. Na tej šoli imam sestro in celo poletje mi je razlagala kje so učilnice,« mi je razložil.
»Mimogrede. Ime mi je Luke. Čarovnik sem.«
»Hvala Luke. Za vse,« sem mu odgovorila. Nato sva šla v razred. Prvo uro smo se morali predstaviti, zato nisem preveč dobro spremljala. Ves čas sem gledala Luka in razmišljala, kako bi bilo če bi bila skupaj. Ampak naletela sem na težavo. Jaz nikdar nisem znala flirtati. Nikdar nisem imela izkušenj s tem. Po koncu prve ure sem pristopila k njemu.
»Še enkrat hvala za vse. Res sem tako nerodna. In v osnovni šoli nikdar nisem imela prijateljev,«
»Oh, ni zakaj. Saj sva prijatelja.« A ravno ko sem hotela reči, da sem zaljubljena je zazvonil zvonec. Hitro sem morala v učilnico za vilinski prah. Ne vem sploh zakaj moram hoditi na to. Saj nisem vila.
»Pri teh urah se boste učili, kako ravnati z vilinskim prahom,« nam je povedala učiteljica Elizabeta Prašnik. Baje je ona izumila hitroleteči prah. Pri tej uri smo spoznavali navadni prah za letenje. Na mizo smo dobili posodo s prahom in nek predmet. Jaz sem dobila frnikolo, soseda pa lego kocko.
»Živijo! Ime mi je Grace. Ti si zagotovo Rose Drakula.« Kako hitro se govorice širijo.
»Da. To sem jaz. Moja frnikola noče vzleteti.«
»Samo več prahu moraš dodati.« In res. Ko sem nanjo posula še nekaj prahu je vzletela.
»Bravo punci. Sodelovanje je dobra vrlina,« nama je povedala učiteljica.
»Hvala, učiteljica,« sva z Grace rekli v en glas. Nato je učiteljica stopila pred tablo in rekla, da večjo kot ima predmet maso več prahu potrebuje. Nato nam je pokazala še trik ki so ga včasih izdelovali za dopisovanje. Napišeš pismo in ga zviješ v origami laboda. Nato mu na krilo napišeš ime dobitnika in ga posuješ z vilinskim prahom. Pismo nato spustiš čez okno in odletel bo k dopisovalcu. Z Grace sva se zmenili, da si bova tako dopisovali med poukom. Sploh ni tako slabo biti edini vampir, kot sem mislila, da bo.