5. poglavje
SPREMEMBE

Sedela sem na postelji odprtih ust.
Kaj se dogaja? Ali sanjam?
Uščipnem se v prst. Ne, to se resno dogaja!
Noge so me še vedno bolele.
Nato v sobo stopi oče. Ampak, kako je to možno?! Saj sem se zaklenila! Le pomislila sem na ključavnico in ključ.....
»Živjo« nejevoljno pozdravim.
»Živjo.« odzdravi nazaj. Ni nasmejan kot po navadi.

»Bi se lahko pogovorila, Bella?« nadaljuje. Prikimam z vprašajem nad glavo.
Zavzdihne in začne:
»Bella, ne vem, kaj te muči. To se ti dogaja že en teden in…..« Obmolkne.
»Ja?« ga poizkušam pripraviti, da spet spregovori.
»……In odkar se ti dogajajo čudne stvari, sva z Amy izgubila službo.« tiho odvrne.
»Oba?« moram priznati, da sem žalostna.
Prikima, nato pa počasi odide iz sobe.
Sem jaz kriva za to?
Želim steči za njim, ga objeti in vprašati, s čim se bomo preživljali, ampak me je v stopala spet bodlo. Le kdaj bo vse to minilo, no?!
Razočarana se sesedem na tla. Začnem jokati.
»Želim si, da bi bolečina izginila! Želim si, da bi oče in mama dobila službo!« brezglavo vpijem in hlipam.

ČEZ 3 DNI:
Že tri dni nisem bila v šoli. Vse moram nadoknaditi. Lilly se je –itak- že vrnila v šolo.
Ko sem delala nalogo, pa je pozvonil zvonec na vratih.
Glavo sem dvignila iz zvezka ter prisluhnila.
Mama odpre vrata.
»Dober dan. Pošiljka za Bello Smith.«
»Hvala, ji bom prinesla. Na svidenje!« odzdravi mama.
Slišim jo, kako hodi po stopnicah. Hitro spet pogledam v zvezek, da ne bi opazila rdečih oči.
»Pošiljka zate.« odpre vrata in mi jo položi na posteljo.
»Hvala. Lahko greš?«
»Ja, ti kar v miru.«
»Mama, stoj! S čim se sedaj preživljamo?« še vprašam, preden gre.
»Sicer imamo malo denarja, ampak s Harryjem že iščeva novo službo.« se mi mama nasmehne, pa čeprav vem, da ji gre na jok.
Ko odide, se spet –ne vem kako- zvijem, da sem po kolenih prišla po tleh in zaklenila vrata.
Ko spet pridem do postelje, odprem paket.
Notri so bile leče rjave barve. Vzela sem ogledalo ter si jih po navodilih nadela.
Izgledala sem povsem naravno. Super!

Nato me spreleti čuden občutek. Nekaj me zaščemi v nosu.
Okna in vrata sem imela zaprta zelo močno, a sem vseeno vohala kosilo. Kako je to možno?

V trebuhu začutim veliko potrebo po hrani.
Z vso silo stečem do vrat in jih odprem. Nato stečem po stopnicah v kuhinjo.
Pred vrati ugotovim, da sem dol prišla v manj kot dveh sekundah in vrata so bila spet odklenjena.
Namrščim se.
Pri kosilu mi pica sploh ni bila všeč. Raje bi jedla nekaj drugega.
Raje bi jedla…………

***************************************
Heej!
Tukaj je 5. del!! Upam, da ste o branju uživali!
Lajkajte to objavo, jo komentirajte in -če se še niste-, se naročite name, da boste obveščeni o naslednjih delih!
lp,
B#13

P.S. Slika za boljšo predstavo:
Rjave leče = https://www.contactlenshouse.com/classic-legato-brown.html?fbclid=IwAR3Y5SJ8v8WcqJSPyhPA4BBFVddt-qJaMCAJ3YvCCzGoKNKapFh9Wmhfi4Y