Hey! Zelo mi je žal ker nisem prej napisala novega dela. Nisem bila skoraj nič na Pilu in mi je res žal. Oh, ja, vem da sem napisala da je to zadnji del ampak ni. Mislim da jih bo vsaj še ene...10? Ja, uživajte!

KAJ JE TA ZVOK
"Mama, kje si?" Sem rekla in gledala po dnevni sobi. "Mama?" Me je začelo že zelo skrbeti. "Tukaj sem." Je rekel glas ki je prihajal iz............OMARE?! "K-k-kd-kdo s-s-si?" Sem rekla že kar precej prestrašena in se že bolj kot ne, premikala proti vratom. Nekaj časa je bila tišina. S tem ko rečem tišina ne mislim dobesedne tišine, lahko sem poslušala zelo glasno bitje svojega srca ki je drgetalo v mojem prsnem košu. Dobesedno mi ni drgetalo samo srce, cela sem se tresla! "Hm..." Sem slišala tiho premišljanje tiste stvarce v omari, karkoli že je. "Kaj je narobe?" Sem rekla ko sem se malo opogumila. "Ali bi me rada videla Emika?" Je rekla stvarca z moškim glasom. Nimam pojma zakaj je rekel Emika ker sem prvič, stara 11 let in mi je, drugič ime Ema ne Emika. "Odvisno.... Ali si grozen?" Sem se malo pohecala glede na to da me ni bilo več strah. "Oh Emika, zelo." Je odgovrila stvar. Mislim da bi morala reči odgovril saj je zvenel kot moški. No vseeno, kaj naj zdaj? "Vredu, ni ti treba ven iz omare. Jaz bom pa kar šla..." Sem rekla in že hotela oditi ko sem ugotovila da so vrata zaklenjena. Lahko bi si mislili ha? No. In zdaj sem ujeta v hiši z temle stvorom v omari, fajn ane.

se nadaljuje

Upam da vam je všeč! Se beremo v naslednjem delu!

Lp
someonehappy

P.S.: Upam da je zdaj bolj slovnično.