~~~~ZJUTRAJ~~~~
Danes sem se zbudila zgodaj. Ker sem vedela, kam je Sylvie pospravila knjigo, sem jo šla iskat. Na telefonu sem prižgala svetilko, in se lotila branja. Prebrala sem si že pedeset strani, ko se je prebudila Sylvie.»Kaj pa bereš?« me je vprašala. Pokazala sem platnico, in naslednji trenutek je skočila na posteljo k meni. »Lahko berem zraven?« me je prosila. »Seveda. Ampak potiho, ker še ostali spijo.« sem ji odvrnila nazaj. Po kakšnih pol ure sva nehali brati. Iz predala ob postelji sem vzela kazalko in jo vstavila v knjigo. »Veš, malo sem se pozanimala o čarovniških šolah. In, ne boš mogla uporabljati takšnih kazalk kot so tu.« mi je rekla. »Res?« sem jo vprašala nazaj. »Ja, lahko boš uporabljala takšne, kot jih boš kupila v tamkajšnjih trgovinah.« mi je rekla in zlezla iz postelje. Odšla sem za njo. V kopalnici sem se uredila in oblekla navadne kratke hlače in navadno belo majico. Odšla sem pred hišo na drevesno hiško in razmišljala o šoli, ki me bo sprejela. Danes smo bili 3. julija, in jitri bom dobila pismo. Torej, potem bom imela še 27 dni časa, da se odločim. Seveda, če mi bodo pismo poslali z HOGWARTS. Zamišljena sem odšla v hišo. »Vprašanje, kdaj bova šli peči torto?« me je vprašala Sylvie ko sem stopila v kuhinjo. »Niti zajtrka še nisva jedli, ti pa že razmišljaš o torti?« sem jo vprašala. Skomignila je z rameni in se odšla preobleči.
~~~~DOPOLDAN~~~~
»No dekleti, ali še kaj rabita iz trgovine?« naju je vprašala mami. Odkimali sva. »No prav, ko bom nazaj, bi bilo fino, če bi bila torta že spečena.» je rekla in se nasmehnila. Zaklenila je vrata in se odpeljala s kolesom, v mesto. »No, slišala si jo. Gremo na delo. Torej, rabimo tole, tole, o pa še ono zadevo.« je rekla Sylvie in iskala stvari, ki jih bova rabili. Za to je potrebovala pet minut, ker mi ni pustila, da ji pomagam. Potem sva šele začeli peči. Lepo po vrstnem redu. Najprej sva v eno posodo dali suhe sestavine, v drugo pa mokre. Nato sva vse syresli skupaj. Potem pa sva dali v pladenj in spekli. Pol mase nama je ostalo, zato sva naredili jagodno kremo z želejem. Ko se je biskvit spekel, sva nanj položili to kremo, in borovnice. Nato sva dali še ostale pol mase peči. Ko se je vse speklo, sva na prvi biskvit z kremo položili še drugi biskvit. Na vrhu sva dali še kremo iz borovnic in smetane. Po končanem pečenju, sva na kremo dali, še jagodičje. »Mislim, da za silo bo.« je rekla Sylvie. »Za silo? Lepše torte, pri nas doma še nisem videla.« sem ji rekla nazaj in si ogledovala vijolično torto. »Poslušaj, jaz sem videla že na stotine tort, in ta je med boljšimi, zagotovo pa se ne kosa z torto na rojstnem dnevu moje sošolke. Karamela na vrhu, in bela čokolada na sredini. Ampak, Karrina medve sva se vsaj potrudili. Mislim, saj sva stari šele enajst, nisva še mojsttici za na evropska tekmovanja.« grdo sem jo pogledala. »Kaj je?« »Khm, mojstrovina ene enajstletnice in ene skoraj enajstletnice.« sem jo popravila. »Jutti imaš rojstni dan. Saj ti tehnično lahko rečem že enajstletnica.« se je pošalila. Zasmejala sem se in naredila prostor za torto v hladilniku. Ko sem končala je Sylvie odložila torto vanj. Nato se je domov vrnila mama. »Ali je torta že?« naju jr vprašala. Prikimali sva. »Kje je pa stric?« je vprašala Sylvie. »V službi so ga rabili.« je rekla mami. »Ooo. No prav, lahko greva v park?« je vprašala Sylvie. »Ja. Samo, vrnita se do enih.« nama je rekla mami. Nato sva odšli. Ravno, ko sva hoteli zapustiti naše dvorišče, pa se je Sylvie spomnila, na neko stvar. »Takoj bom nazaj« mi je rekla in odšla v hišo. Čez pet minut se je vrnila. »Greva.« je rekla in odšli sva v park. V parku sva se usedli na travo in razgrnili lep prtiček za sedenje. Šele takrat sem opazila, da ima Sylvie na ramah nahrbtnik. »Kaj pa imaš v nahrbtniku?« se. jo vprašala. »Hotela sem vzeti knjigo, in me je teta videla. Dala mi je še narezana jabolka in hruške. Vztrajala je, da jih vzamem.« iz nahrbtnika je izvlekla škatlo s sadjem. Odprli sva knjigo in jo brali. »Ali greva do potoka?« sem jo vprašala. Prikimala je. Odpravili sva se globje v park, kjer se je že začel na nek način gozd. Sredi jase je žuborel potoček. »Tukaj je bolj mirno« sva potiho rekli. Kmalu je bila ura pol enih. Odpravili sva se iz parka.
~~~~POPOLDAN~~~~
Po odličnem kosilu sva odšli v mojo sobo. »Kaj bi se igrali?« me je vprašala. »Že dolgo se nisva igrali šah,« sem ji rekla. Odšla sem do omare in iz nje izvlekla staro leseno ploščo z belimi in črnimi figurami za šah. »Kaj pa, če bi se pripravili na tvoj rojstni dan?« me je vprašala. »Jutri je. Kako se bova sploh lahko zdaj pripravili?« sem ji tokrat jaz zastavila vprašanje. »No prav,« sem ji rekla, ko sem videla njen proseči izraz na obrazu. »Ali misliš, da nama bo tvoja mama dovolila, da greva v trgovino, po stvari?« me je vprašala. Zamislila sem se. »Greva jo vprašat. Samo tako bova lahko izvedeli, ali nama bo dovolila.« sem rekla, in se odpravila po stopnicah dol, v kuhinjo. »Khm, Tetaaa? Ali lahko jaz in Karrina greva v trgovino, po stvari za njen rojstni dan?« je vprašala Sylvie. »Okej. Ampak, vrnita se zelooo kmalu. Vsaj do petih, morata biti nazaj. Pojdita pa peš.« nama je rekla. Vzeli sva denar in se odpravili. »Kakšna sreča, da nama je pustila. Kam pa greva?« mi je rekla. »Nevem. Greva v nakupovalni center. Saj bova našli pravo trgovino.« Sprehajali sva se po ozki ulici. Sonce, nama js toplo grelo, in končeval se je še en popolen poletni dan. Ko sva šli mimo trgovine, z okraski je Sylvie stekla vanjo, in me potegnila zraven. »Kakšne svečke hoceš imeti na torti?« me je vprašala. Pokazala mi je tri zavoje sveč. Na nekaterih so bili flamingoti in kameleoni, na nekaterih drugih so bili lepi vzorci, ene pa so bile lepe nežne vijolične, modre, zelne in roza. Pokazala sem na enobarvne. Sylvie jih je dala v košarico. »Kakšni naj bodo lončki in krožniki?« me je vprašala. »Kar tele bom.« sem rekla, in pokazala na lončke in krožnike z lepimi mavričnimi barvami. Zdaj me je Sylvie povlekla k namiznim prtom. Vedela sem, da se bo to zavleklo. Ko sva plačali, sva odšli v trgovino z oblačili. »Izberi si obleko, za najboljši dan v letu.« mi je rekla Sylvie. »Tole bi probala.« sem po dolgem času rekla. Odšla sem v kabino in se preoblekla. »Super je. Zraven še lahko imaš uhane in kakšno ogrlico.« je bila Sylvie navdušena. Bela obleka, z rumenimi in zelenimi limonami mi je bila najbolj všeč. Vzeli sva še ene uhane. Ti pa so bili z flamingoti. Če še ne veste, sem nora na flamingote. »Ojoj, pol pet je. Domov morava« je rekla Sylvie. Plačali sva še to in odšli nazaj domov. Na poti nazaj, sva se ustavili na sladoledu. Pojedli sva ga na poti domov. »Upam, da bo jutri super dan.« je rekla Sylvie. Ko sva prišli domov, sva vse stvari spravili iz nahrbtnika.
~~~~ZVEČER~~~~
Preden sva zaspali, sva se igrali šah. »No, danes si pa ti zmagala.« je rekla Sylvie. Potem, sem šla v dnevno sobo in iz police vzela knjigo z naslovom: Več kot sto smešnic. V sobi sva se do enajstih zvečer smejali smešnim smešnicam. »Punci, dovolj bo!« je rekla mama in naju grdo pogledala. »Ja saj bova tetka.« je rekla Sylvie in se skrila pod odejo. Slišala sem, kako si je zakrila usta, da nebi mami slišala smeha. Ko je mami odšla iz sobe, je Sylvie še bolj popadel smeh. Ko se je streznila sva se ulegli na posteljo (Sylvie v spalno vrečo) in se pogovarjali o šoli. Prvo sem zaspala jaz, nato pa še Sylvie.
~~~~NASLEDNJE JUTRO~~~~
Zbudila sem se zadnja. Zaspana sem odšla v kopalnico, da si zmočim obraz. Po spiranju obraza, sem se počutila sveže. Odšla sem v kuhinjo, in si naredila kosmiče. »VSE NAJBOLJŠE!!!« je izpod mize skočila Sylvie. Tako sem se prestrašila, da se mi je vse mleko polilo. Celo po meni. »SYLVIE!« je zakričala mami. »Oprosti teta.« je rekla Sylvie in stekla v mojo sobo. Ko sem pojedla (to kar je ostalo v krožniku) sem odšla v sobo. »Si pripravljena na najboljši dan v letu?» me je vprašala Sylvie in pokazala na obleko. Prikimala sem. »Greva okrasiti hišo.« je rekla Sylvie. Odšla je po škatlo, jaz pa sem si šla narediti čop. »Kaj pa lestev?« sem vprašala. Potem, sva morali še po lestev v garažo. Okraševanje je bilo mučno. Kakšno bo šele pospravljanje. Dolgo sva okraševali, in naposled, le končali.
~~~~DOPOLDAN~~~~
Ko sva končali, sem se uredila. Oblekla sem si oblekico, ki sva jo včeraj kipili. »Karrina. Kaj pa tvoja fruzura?« je rekla Sylvie. Povlekla me je v kopalnico. Iz omarice je povlekla krtačo in me počesala. »Takole. Zdaj si skoraj pripravljena,« je rekla Sylvie. Občudovala sem se v ogledalu. Sylvie se je vrnila z uhani in verižico, ki jo sama nosi. »Daj si tele uhane gor. Pa še tole ogrlico.« V roke mi je položila isto ogrlico, kot jo nosi sama. »No, zdaj si pa res pripravljena,« je rekla Sylvie. Odšli sva v mojo sobo in na plano povlekli lego kocke. Sestavljali sva stolpnico, ko je prišla moja mami s pismom v roki. »Karrina, za tebe je,« je rekla in mi ga dala. Nato je odšla iz sobe in zaprla vrata. »Misliš, da je saj veš od koga?« sem jo vprašala. »Odpri ga,« je rekla Sylvie. Ko sem ga odprla, je pisalo takole:
*i*Draga gospodična Brett!
Z veseljem ti sporočamo, da smo te sprejeli na HOGWARTS. Temu sporočilu prilagamo seznam potrebščin. Tvoja sova mora prispeti najkasneje do 31. julija.
S spoštovanjem
Minerva McHdurra!*i*
»Too, sprejeli so teee!!« je rekla Sylvie in skakala po postelji, ki sva jo malo prej pospravili. »Kako pa bova to povedali mojim staršem? Saj ne bom hodila tja samo za en dan.« sem jo vprašala. »Ne. In tako ali tako, baje da je ta Minerva McHdurra staršem povedala za neko ekskurzijo... Saj nevem. No, kdo ima danes rojstni dan?« me je vprašala Sylvie. S prstom sem pokazala nase. »No, gremo dol,« je rekla, in stekli sva po stopnicah dol v pritljičje. »No, punci. Danes ima Karrina rojstni dan, zato se vedve odločita, kaj bosta počeli. Jaz moram nekam še iti. Se vidimo.« je rekla mami in odšla v avto. »Hiso imava za sebeee!!« je zavpila Sylvie. »Sylvie, ali ti veš, da je moj ati dom?« Sylvie me je začudeno pogledala. »Moj ati/tvoj stric spi. V svoji sobi.« sem rekla. »Ok. Tiho bova,« je rekla Sylvie in skočila na kavč. »Sylvie? Kaksna boš pa ti? Kaj boš ti oblekla?« sem jo vprašala. Sylvie je stekla v mojo sobo in se vrnila čez deset minut. »Zdaj pa sem,« je rekla in se vsedla na kavč. Prižgala je televizijo in naštimala eno grozljivko. Medtem, ko se je skrila za povšter sem jaz pripravljala mizo za popoldne. Ko sem končala sem se pridružila Sylvie. Pogledali sva pol grozljivke, ko je pozvonilo. Odšla sem odpreti, in pred vrati je stala babica. »Vse najboljse Kartina!« je rekla in me objela. »Babi.« »Sylvie, Karrina. Dobili sta pismo iz HOGWARTS a ne?« naju je vprasala. Prikimali sva. »No, tudi jaz sem hodila nanjo. Zato, sem vama že jaz kupila potrebsčine. Če bi se to šle kupovati, bi nam vzelo zelo veliko časa. Odšle bomo 30. avgusta. Poslala sem že sove, na HOGWARTS, zayo vejo, da prihajata. Zdaj pa se vedita, kot m, da vama nič nisem povedala. No, sta že vse pripraviil?« nama je povedala. Za vsako besedo sva prikimavali. »Babi, bi znama gledala grozljivko?« jo je vprašala Sylvie. Babica se je razveselila in odšla v dnevno sobo. Do 12.00 smo gledale filem, potem pa smo odšle na vrt. Medtem se je zbudil oči. »Vseooo Najboljseeeeooo,« mi je rekel in zehal zraven ati. Babi se je usedla na klopico pred hiso, in gledala staro jabljano. Čez čas se je vstala in si eno odtrgala. Jaz in Sylvie sva jo gledali skozi okno. Ni se nama dalo iti na vročino. Upali sva, da bo kmalu dezevalo.
~~~~POPOLDNE~~~~
Okrog dveh se je vrnila mami. S sabo je pripeljala Matica, mojega bratranca in Sylviinega brata. »Vse najboljše« je rekel, in se usedel na kavč. »Ni ravno dobre volje« sem zasepetala Sylvie. Prikimala je. »Kdo je za kosilo?« je vprašala mami. Hitro je skuhala špagete in omako. »Dober tek.« je rekla mami. Vsi smo ji rekli nazaj. Ko smo pojedli, sta prišla še druga babuca in dedek. Starša od atija. »Vse najboljše Karrina!« sta mi voščila. Za njima se je pokazala moja 20-letna sestrična. Objela me je in se oridružila Maticu. »Škoda, zamudili ste kosilo.« je rekel ati. Ob pol štirih, nas je mami povabila k mizi. »Zdaj, bi prosila, za malo posluha. Rada bi rekla, Vse najboljše Karrina, in naj bo tvojih 11 let, najbolj srečnih 11 let na svetu. Hvala, zdaj pa kdo bo TORTO??« je rekla mami in začela rezati torto. Ko smo pojedli torto, so na mizo v kuhinji posadili darila zame. Ob petih, sta babi in dedek odpeljala Lariso (20-letno sestrično) domov in tudi onadva sta odšla domov. Ob pol šestih, pa je mami peljala Matica domov.
~~~~ZVEČER~~~~
Ko se je vrnila domov mami, sem s Sylvie odpirala darila. Od babi sem dobila eno njenih domačih marmelad in knjigo, ki je ne čarovniskim izgledala kot kriminalka. Sylvie in Karrina pa sta videli vse o HOGWARTS. Od babi in dedija sem dobila druzabno igro in oreščke. Od Matica sem dobila obesek za na ključe in to lustkanega mehkega črnega zajčka, od Larise pa nov svetlo moder in svetlo rumen lak za nohte. Mami mi je podarila svojo verižico, ki jo dobis, vedno ko si star 11 let. Ati, pa mi je podaril skodelico za svinčnike, ki sem si jo želela. »Končno moje darilo« je rekla Sylvie in mi dala škatlo v roke. Ko sem ga odprla sem videla sliko naju, ko sva bili stari tri leta. Na dnu škatle pa je ležala verižica z mojim imenom. »Ves, tisto, ki jo nosiš zdaj, sem samo poskusila, kako ti pristaja. To je od ene moje prijateljice, in sva se skregali. No, zdaj mi tisto lahko vrnes.« mi je rekla. Snela sem si jo in si nadela novo, z mojim imenom. »Hvala. Super je.« sem se ji zahvalila. Iz predala sem vzela okvir, in vanj položila sliko, ki sem jo dobila. »Kje si dobila to sliko?« sem jo vprasala. »Našla sem jo na podstrešju doma.« mi je odgovorila in začela pospravljati ovojni papir. Pomagala sem ji. Ko sva pospravili ovojni papir, sva se preoblekli v pižame. Ulegli sva se, in se pogovarjali o danasnjem dnevu. Kmalu je bila ura deset. Vedeli sva, da so počitnice, in da takrat hodiva spat ob pol enajstih, ampak danes sva bili zelo utrujeni. Zato sva še samo zaspali.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dragi bralci in bralke. Rada bi se vam opravičila, ker sem zadnji del objavila šestega februarja. Zato, sem napisala za obadva dneva. Upam, da je bilo super, in se enkrat se oproščam.
Adijo :wink::wink::wink::wink::wink:
P.S Vesela bi bika kakšne kritike ali pa komentarja.
Danes sem se zbudila zgodaj. Ker sem vedela, kam je Sylvie pospravila knjigo, sem jo šla iskat. Na telefonu sem prižgala svetilko, in se lotila branja. Prebrala sem si že pedeset strani, ko se je prebudila Sylvie.»Kaj pa bereš?« me je vprašala. Pokazala sem platnico, in naslednji trenutek je skočila na posteljo k meni. »Lahko berem zraven?« me je prosila. »Seveda. Ampak potiho, ker še ostali spijo.« sem ji odvrnila nazaj. Po kakšnih pol ure sva nehali brati. Iz predala ob postelji sem vzela kazalko in jo vstavila v knjigo. »Veš, malo sem se pozanimala o čarovniških šolah. In, ne boš mogla uporabljati takšnih kazalk kot so tu.« mi je rekla. »Res?« sem jo vprašala nazaj. »Ja, lahko boš uporabljala takšne, kot jih boš kupila v tamkajšnjih trgovinah.« mi je rekla in zlezla iz postelje. Odšla sem za njo. V kopalnici sem se uredila in oblekla navadne kratke hlače in navadno belo majico. Odšla sem pred hišo na drevesno hiško in razmišljala o šoli, ki me bo sprejela. Danes smo bili 3. julija, in jitri bom dobila pismo. Torej, potem bom imela še 27 dni časa, da se odločim. Seveda, če mi bodo pismo poslali z HOGWARTS. Zamišljena sem odšla v hišo. »Vprašanje, kdaj bova šli peči torto?« me je vprašala Sylvie ko sem stopila v kuhinjo. »Niti zajtrka še nisva jedli, ti pa že razmišljaš o torti?« sem jo vprašala. Skomignila je z rameni in se odšla preobleči.
~~~~DOPOLDAN~~~~
»No dekleti, ali še kaj rabita iz trgovine?« naju je vprašala mami. Odkimali sva. »No prav, ko bom nazaj, bi bilo fino, če bi bila torta že spečena.» je rekla in se nasmehnila. Zaklenila je vrata in se odpeljala s kolesom, v mesto. »No, slišala si jo. Gremo na delo. Torej, rabimo tole, tole, o pa še ono zadevo.« je rekla Sylvie in iskala stvari, ki jih bova rabili. Za to je potrebovala pet minut, ker mi ni pustila, da ji pomagam. Potem sva šele začeli peči. Lepo po vrstnem redu. Najprej sva v eno posodo dali suhe sestavine, v drugo pa mokre. Nato sva vse syresli skupaj. Potem pa sva dali v pladenj in spekli. Pol mase nama je ostalo, zato sva naredili jagodno kremo z želejem. Ko se je biskvit spekel, sva nanj položili to kremo, in borovnice. Nato sva dali še ostale pol mase peči. Ko se je vse speklo, sva na prvi biskvit z kremo položili še drugi biskvit. Na vrhu sva dali še kremo iz borovnic in smetane. Po končanem pečenju, sva na kremo dali, še jagodičje. »Mislim, da za silo bo.« je rekla Sylvie. »Za silo? Lepše torte, pri nas doma še nisem videla.« sem ji rekla nazaj in si ogledovala vijolično torto. »Poslušaj, jaz sem videla že na stotine tort, in ta je med boljšimi, zagotovo pa se ne kosa z torto na rojstnem dnevu moje sošolke. Karamela na vrhu, in bela čokolada na sredini. Ampak, Karrina medve sva se vsaj potrudili. Mislim, saj sva stari šele enajst, nisva še mojsttici za na evropska tekmovanja.« grdo sem jo pogledala. »Kaj je?« »Khm, mojstrovina ene enajstletnice in ene skoraj enajstletnice.« sem jo popravila. »Jutti imaš rojstni dan. Saj ti tehnično lahko rečem že enajstletnica.« se je pošalila. Zasmejala sem se in naredila prostor za torto v hladilniku. Ko sem končala je Sylvie odložila torto vanj. Nato se je domov vrnila mama. »Ali je torta že?« naju jr vprašala. Prikimali sva. »Kje je pa stric?« je vprašala Sylvie. »V službi so ga rabili.« je rekla mami. »Ooo. No prav, lahko greva v park?« je vprašala Sylvie. »Ja. Samo, vrnita se do enih.« nama je rekla mami. Nato sva odšli. Ravno, ko sva hoteli zapustiti naše dvorišče, pa se je Sylvie spomnila, na neko stvar. »Takoj bom nazaj« mi je rekla in odšla v hišo. Čez pet minut se je vrnila. »Greva.« je rekla in odšli sva v park. V parku sva se usedli na travo in razgrnili lep prtiček za sedenje. Šele takrat sem opazila, da ima Sylvie na ramah nahrbtnik. »Kaj pa imaš v nahrbtniku?« se. jo vprašala. »Hotela sem vzeti knjigo, in me je teta videla. Dala mi je še narezana jabolka in hruške. Vztrajala je, da jih vzamem.« iz nahrbtnika je izvlekla škatlo s sadjem. Odprli sva knjigo in jo brali. »Ali greva do potoka?« sem jo vprašala. Prikimala je. Odpravili sva se globje v park, kjer se je že začel na nek način gozd. Sredi jase je žuborel potoček. »Tukaj je bolj mirno« sva potiho rekli. Kmalu je bila ura pol enih. Odpravili sva se iz parka.
~~~~POPOLDAN~~~~
Po odličnem kosilu sva odšli v mojo sobo. »Kaj bi se igrali?« me je vprašala. »Že dolgo se nisva igrali šah,« sem ji rekla. Odšla sem do omare in iz nje izvlekla staro leseno ploščo z belimi in črnimi figurami za šah. »Kaj pa, če bi se pripravili na tvoj rojstni dan?« me je vprašala. »Jutri je. Kako se bova sploh lahko zdaj pripravili?« sem ji tokrat jaz zastavila vprašanje. »No prav,« sem ji rekla, ko sem videla njen proseči izraz na obrazu. »Ali misliš, da nama bo tvoja mama dovolila, da greva v trgovino, po stvari?« me je vprašala. Zamislila sem se. »Greva jo vprašat. Samo tako bova lahko izvedeli, ali nama bo dovolila.« sem rekla, in se odpravila po stopnicah dol, v kuhinjo. »Khm, Tetaaa? Ali lahko jaz in Karrina greva v trgovino, po stvari za njen rojstni dan?« je vprašala Sylvie. »Okej. Ampak, vrnita se zelooo kmalu. Vsaj do petih, morata biti nazaj. Pojdita pa peš.« nama je rekla. Vzeli sva denar in se odpravili. »Kakšna sreča, da nama je pustila. Kam pa greva?« mi je rekla. »Nevem. Greva v nakupovalni center. Saj bova našli pravo trgovino.« Sprehajali sva se po ozki ulici. Sonce, nama js toplo grelo, in končeval se je še en popolen poletni dan. Ko sva šli mimo trgovine, z okraski je Sylvie stekla vanjo, in me potegnila zraven. »Kakšne svečke hoceš imeti na torti?« me je vprašala. Pokazala mi je tri zavoje sveč. Na nekaterih so bili flamingoti in kameleoni, na nekaterih drugih so bili lepi vzorci, ene pa so bile lepe nežne vijolične, modre, zelne in roza. Pokazala sem na enobarvne. Sylvie jih je dala v košarico. »Kakšni naj bodo lončki in krožniki?« me je vprašala. »Kar tele bom.« sem rekla, in pokazala na lončke in krožnike z lepimi mavričnimi barvami. Zdaj me je Sylvie povlekla k namiznim prtom. Vedela sem, da se bo to zavleklo. Ko sva plačali, sva odšli v trgovino z oblačili. »Izberi si obleko, za najboljši dan v letu.« mi je rekla Sylvie. »Tole bi probala.« sem po dolgem času rekla. Odšla sem v kabino in se preoblekla. »Super je. Zraven še lahko imaš uhane in kakšno ogrlico.« je bila Sylvie navdušena. Bela obleka, z rumenimi in zelenimi limonami mi je bila najbolj všeč. Vzeli sva še ene uhane. Ti pa so bili z flamingoti. Če še ne veste, sem nora na flamingote. »Ojoj, pol pet je. Domov morava« je rekla Sylvie. Plačali sva še to in odšli nazaj domov. Na poti nazaj, sva se ustavili na sladoledu. Pojedli sva ga na poti domov. »Upam, da bo jutri super dan.« je rekla Sylvie. Ko sva prišli domov, sva vse stvari spravili iz nahrbtnika.
~~~~ZVEČER~~~~
Preden sva zaspali, sva se igrali šah. »No, danes si pa ti zmagala.« je rekla Sylvie. Potem, sem šla v dnevno sobo in iz police vzela knjigo z naslovom: Več kot sto smešnic. V sobi sva se do enajstih zvečer smejali smešnim smešnicam. »Punci, dovolj bo!« je rekla mama in naju grdo pogledala. »Ja saj bova tetka.« je rekla Sylvie in se skrila pod odejo. Slišala sem, kako si je zakrila usta, da nebi mami slišala smeha. Ko je mami odšla iz sobe, je Sylvie še bolj popadel smeh. Ko se je streznila sva se ulegli na posteljo (Sylvie v spalno vrečo) in se pogovarjali o šoli. Prvo sem zaspala jaz, nato pa še Sylvie.
~~~~NASLEDNJE JUTRO~~~~
Zbudila sem se zadnja. Zaspana sem odšla v kopalnico, da si zmočim obraz. Po spiranju obraza, sem se počutila sveže. Odšla sem v kuhinjo, in si naredila kosmiče. »VSE NAJBOLJŠE!!!« je izpod mize skočila Sylvie. Tako sem se prestrašila, da se mi je vse mleko polilo. Celo po meni. »SYLVIE!« je zakričala mami. »Oprosti teta.« je rekla Sylvie in stekla v mojo sobo. Ko sem pojedla (to kar je ostalo v krožniku) sem odšla v sobo. »Si pripravljena na najboljši dan v letu?» me je vprašala Sylvie in pokazala na obleko. Prikimala sem. »Greva okrasiti hišo.« je rekla Sylvie. Odšla je po škatlo, jaz pa sem si šla narediti čop. »Kaj pa lestev?« sem vprašala. Potem, sva morali še po lestev v garažo. Okraševanje je bilo mučno. Kakšno bo šele pospravljanje. Dolgo sva okraševali, in naposled, le končali.
~~~~DOPOLDAN~~~~
Ko sva končali, sem se uredila. Oblekla sem si oblekico, ki sva jo včeraj kipili. »Karrina. Kaj pa tvoja fruzura?« je rekla Sylvie. Povlekla me je v kopalnico. Iz omarice je povlekla krtačo in me počesala. »Takole. Zdaj si skoraj pripravljena,« je rekla Sylvie. Občudovala sem se v ogledalu. Sylvie se je vrnila z uhani in verižico, ki jo sama nosi. »Daj si tele uhane gor. Pa še tole ogrlico.« V roke mi je položila isto ogrlico, kot jo nosi sama. »No, zdaj si pa res pripravljena,« je rekla Sylvie. Odšli sva v mojo sobo in na plano povlekli lego kocke. Sestavljali sva stolpnico, ko je prišla moja mami s pismom v roki. »Karrina, za tebe je,« je rekla in mi ga dala. Nato je odšla iz sobe in zaprla vrata. »Misliš, da je saj veš od koga?« sem jo vprašala. »Odpri ga,« je rekla Sylvie. Ko sem ga odprla, je pisalo takole:
*i*Draga gospodična Brett!
Z veseljem ti sporočamo, da smo te sprejeli na HOGWARTS. Temu sporočilu prilagamo seznam potrebščin. Tvoja sova mora prispeti najkasneje do 31. julija.
S spoštovanjem
Minerva McHdurra!*i*
»Too, sprejeli so teee!!« je rekla Sylvie in skakala po postelji, ki sva jo malo prej pospravili. »Kako pa bova to povedali mojim staršem? Saj ne bom hodila tja samo za en dan.« sem jo vprašala. »Ne. In tako ali tako, baje da je ta Minerva McHdurra staršem povedala za neko ekskurzijo... Saj nevem. No, kdo ima danes rojstni dan?« me je vprašala Sylvie. S prstom sem pokazala nase. »No, gremo dol,« je rekla, in stekli sva po stopnicah dol v pritljičje. »No, punci. Danes ima Karrina rojstni dan, zato se vedve odločita, kaj bosta počeli. Jaz moram nekam še iti. Se vidimo.« je rekla mami in odšla v avto. »Hiso imava za sebeee!!« je zavpila Sylvie. »Sylvie, ali ti veš, da je moj ati dom?« Sylvie me je začudeno pogledala. »Moj ati/tvoj stric spi. V svoji sobi.« sem rekla. »Ok. Tiho bova,« je rekla Sylvie in skočila na kavč. »Sylvie? Kaksna boš pa ti? Kaj boš ti oblekla?« sem jo vprašala. Sylvie je stekla v mojo sobo in se vrnila čez deset minut. »Zdaj pa sem,« je rekla in se vsedla na kavč. Prižgala je televizijo in naštimala eno grozljivko. Medtem, ko se je skrila za povšter sem jaz pripravljala mizo za popoldne. Ko sem končala sem se pridružila Sylvie. Pogledali sva pol grozljivke, ko je pozvonilo. Odšla sem odpreti, in pred vrati je stala babica. »Vse najboljse Kartina!« je rekla in me objela. »Babi.« »Sylvie, Karrina. Dobili sta pismo iz HOGWARTS a ne?« naju je vprasala. Prikimali sva. »No, tudi jaz sem hodila nanjo. Zato, sem vama že jaz kupila potrebsčine. Če bi se to šle kupovati, bi nam vzelo zelo veliko časa. Odšle bomo 30. avgusta. Poslala sem že sove, na HOGWARTS, zayo vejo, da prihajata. Zdaj pa se vedita, kot m, da vama nič nisem povedala. No, sta že vse pripraviil?« nama je povedala. Za vsako besedo sva prikimavali. »Babi, bi znama gledala grozljivko?« jo je vprašala Sylvie. Babica se je razveselila in odšla v dnevno sobo. Do 12.00 smo gledale filem, potem pa smo odšle na vrt. Medtem se je zbudil oči. »Vseooo Najboljseeeeooo,« mi je rekel in zehal zraven ati. Babi se je usedla na klopico pred hiso, in gledala staro jabljano. Čez čas se je vstala in si eno odtrgala. Jaz in Sylvie sva jo gledali skozi okno. Ni se nama dalo iti na vročino. Upali sva, da bo kmalu dezevalo.
~~~~POPOLDNE~~~~
Okrog dveh se je vrnila mami. S sabo je pripeljala Matica, mojega bratranca in Sylviinega brata. »Vse najboljše« je rekel, in se usedel na kavč. »Ni ravno dobre volje« sem zasepetala Sylvie. Prikimala je. »Kdo je za kosilo?« je vprašala mami. Hitro je skuhala špagete in omako. »Dober tek.« je rekla mami. Vsi smo ji rekli nazaj. Ko smo pojedli, sta prišla še druga babuca in dedek. Starša od atija. »Vse najboljše Karrina!« sta mi voščila. Za njima se je pokazala moja 20-letna sestrična. Objela me je in se oridružila Maticu. »Škoda, zamudili ste kosilo.« je rekel ati. Ob pol štirih, nas je mami povabila k mizi. »Zdaj, bi prosila, za malo posluha. Rada bi rekla, Vse najboljše Karrina, in naj bo tvojih 11 let, najbolj srečnih 11 let na svetu. Hvala, zdaj pa kdo bo TORTO??« je rekla mami in začela rezati torto. Ko smo pojedli torto, so na mizo v kuhinji posadili darila zame. Ob petih, sta babi in dedek odpeljala Lariso (20-letno sestrično) domov in tudi onadva sta odšla domov. Ob pol šestih, pa je mami peljala Matica domov.
~~~~ZVEČER~~~~
Ko se je vrnila domov mami, sem s Sylvie odpirala darila. Od babi sem dobila eno njenih domačih marmelad in knjigo, ki je ne čarovniskim izgledala kot kriminalka. Sylvie in Karrina pa sta videli vse o HOGWARTS. Od babi in dedija sem dobila druzabno igro in oreščke. Od Matica sem dobila obesek za na ključe in to lustkanega mehkega črnega zajčka, od Larise pa nov svetlo moder in svetlo rumen lak za nohte. Mami mi je podarila svojo verižico, ki jo dobis, vedno ko si star 11 let. Ati, pa mi je podaril skodelico za svinčnike, ki sem si jo želela. »Končno moje darilo« je rekla Sylvie in mi dala škatlo v roke. Ko sem ga odprla sem videla sliko naju, ko sva bili stari tri leta. Na dnu škatle pa je ležala verižica z mojim imenom. »Ves, tisto, ki jo nosiš zdaj, sem samo poskusila, kako ti pristaja. To je od ene moje prijateljice, in sva se skregali. No, zdaj mi tisto lahko vrnes.« mi je rekla. Snela sem si jo in si nadela novo, z mojim imenom. »Hvala. Super je.« sem se ji zahvalila. Iz predala sem vzela okvir, in vanj položila sliko, ki sem jo dobila. »Kje si dobila to sliko?« sem jo vprasala. »Našla sem jo na podstrešju doma.« mi je odgovorila in začela pospravljati ovojni papir. Pomagala sem ji. Ko sva pospravili ovojni papir, sva se preoblekli v pižame. Ulegli sva se, in se pogovarjali o danasnjem dnevu. Kmalu je bila ura deset. Vedeli sva, da so počitnice, in da takrat hodiva spat ob pol enajstih, ampak danes sva bili zelo utrujeni. Zato sva še samo zaspali.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dragi bralci in bralke. Rada bi se vam opravičila, ker sem zadnji del objavila šestega februarja. Zato, sem napisala za obadva dneva. Upam, da je bilo super, in se enkrat se oproščam.
Adijo :wink::wink::wink::wink::wink:
P.S Vesela bi bika kakšne kritike ali pa komentarja.
Moj odgovor:
Idk🤷♀️
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Rabim nasvet
Hejj
Moj bivsi ma rd in pač nevem ce naj mu kj napisem al ne. Pac pred 3 meseci me je pustu ker mu vec nisem bla zanimiva ampak ko sma bla skupi je govoril da me ma rad tocno tako kak sm. Pa pac vedno ko sem ga vprasala ce grema nekam je v zadnjeme momentu rekel da ne more ker majo obiske pa nekej pa se zdej nevem ce so bli to sam izgovori al res. Pa njegov prjatel je reku da me je myb pustu zarad sole in zdej res ne vem kaj naj. Pac js ga mam se vedno ful rada pa pogresam ga. Pls pomagajte:sob:.
Moj bivsi ma rd in pač nevem ce naj mu kj napisem al ne. Pac pred 3 meseci me je pustu ker mu vec nisem bla zanimiva ampak ko sma bla skupi je govoril da me ma rad tocno tako kak sm. Pa pac vedno ko sem ga vprasala ce grema nekam je v zadnjeme momentu rekel da ne more ker majo obiske pa nekej pa se zdej nevem ce so bli to sam izgovori al res. Pa njegov prjatel je reku da me je myb pustu zarad sole in zdej res ne vem kaj naj. Pac js ga mam se vedno ful rada pa pogresam ga. Pls pomagajte:sob:.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart: