Moje ime je Kira.
Imam mlajšo sestro Leo, ki jo sovražim. Eno leto je mlajša od mene, ampak je tako tečna, da je groza.
Potem je tukaj še moja najboljša prijateljica. Lena. OBOŽUJEM JO. Ona vedno ve, kako se počutim, mi svetuje in pomaga... Ona je moj angel, prisežem.
"Lea! Že pred eno uro sem ti rekla, da pomij posodo!, "se zaderem, ko zagledam poln pomivalni stroj. Velikokrat sva sami doma in vedno je grozno.
"Odjebi, " se oglasi s kavča. Pa kje najde take besede, hudiča??
Zavzdihnem in pobrskam po telefonu. Poiščem Lenoangel in ji napišem: 'tamala je spet glupa.' Takoj odgovori. 'vso srečo, js ti vedno stojim ob strani.'
Kako je kul! Tako rada jo imam.
"Lea, ura je osem zjutraj in nedelja je. Prosim. "
Lea zazeha. Zavzdihnem in začnem pospravljati posodo.
Ko končam, pripravim šolsko torbo in se odpravim proti šoli.
Sestre še pogledam ne več.

"Tale tamala je takoooo tečna," se pridušam Leni.
"Kira," zavzdihne. "Če ti gre na živce, jo pač pusti."
Ha. Polna je takih modrosti.
Sestro sovražim, najboljšo prijateljico pa imam rada.