upam da vam bo vsec

Enkrat sem bila na polju in sem videla chimpukse, ki se igrajo. Chimpuksi so majhne pritlikave veverice. So zelo redki in takrat na polju se nisem zavedala, da so tam.

Globoko sem vdihnila. Vonj pravkar dozorelih jabolk in hrušk me je pomiril. Ravno sem namreč zbežala pred velikim belim volkom, ki mu pravimo Katur. Da vam razložim, jaz živim na planetu imenovanem Korkuz. Na tem svetu obstajata samo dve državi in to sta Jorkiv in Kavkar. Glavno mesto Jorkiva je Moorle, od Kavkarja pa Karkaz.
Zresnila sem se in si zbistrila msili. Čas je, da resno pogledam kak je moj položaj, sem pomislila. Torej sem sredi neznane države (Kavkarja) in skoraj pred minuto in pol me je lovil Katur. Najraje bi kričala, jokala, nekoga zadavila. Vzdihnila sem. Šele zdaj je vame treščila resničnost in sesedla sem se na tla. Na oči so mi privrele solze. Verjetno sem kakih 5 minut sedela skrita v visoki travi. Nenadoma je čisto tišino prekinilo tiho, a veselo cviljenje. Dvignila sem glavo ter se ozrla na desno,čez travo sem razbrala verjetno kakih 6 mogoče 7 malih postav, ki so se lovile in skakale vmes pa veselo cvilile. Čez obraz se mi je tazpotegnil lahen nasmeh. Za trenutek se me je polastila razigranost in umirjenost 6 ali 7 majhnih živalic poleg mene. Nekaj časa sem jih opazovala. Iznenada je mimo mene priletel metek in zadel majhno živalico, ta je v razku zacvilila, a zdaj ne veselo ampak boleče. Padla je na tla, ravno sem še videla kako so ostale v naglici zbežale. Za sabo sem zališala moške glasove. Govorili so jezik, ki ga nisem razumela. Presrašeno sem ugotovila, da hodijo proti meno oz. proti živali, ki so je ustrelil. Nemo sem začela moliti, da me ne bodo videli.






Upam, da vam je blo dobr men se zdi malo glupo ampak mogoč ni nevem no ja.