Ko sem bila tam…
6
Zenikova
upam da vam bo vsec:monkey_face::see_no_evil::hear_no_evil::speak_no_evil::monkey:
Enkrat sem bila na polju in sem videla chimpukse, ki se igrajo. Chimpuksi so majhne pritlikave veverice. So zelo redki in takrat na polju se nisem zavedala, da so tam.
Globoko sem vdihnila. Vonj pravkar dozorelih jabolk in hrušk me je pomiril. Ravno sem namreč zbežala pred velikim belim volkom, ki mu pravimo Katur. Da vam razložim, jaz živim na planetu imenovanem Korkuz. Na tem svetu obstajata samo dve državi in to sta Jorkiv in Kavkar. Glavno mesto Jorkiva je Moorle, od Kavkarja pa Karkaz.
Zresnila sem se in si zbistrila msili. Čas je, da resno pogledam kak je moj položaj, sem pomislila. Torej sem sredi neznane države (Kavkarja) in skoraj pred minuto in pol me je lovil Katur. Najraje bi kričala, jokala, nekoga zadavila. Vzdihnila sem. Šele zdaj je vame treščila resničnost in sesedla sem se na tla. Na oči so mi privrele solze. Verjetno sem kakih 5 minut sedela skrita v visoki travi. Nenadoma je čisto tišino prekinilo tiho, a veselo cviljenje. Dvignila sem glavo ter se ozrla na desno,čez travo sem razbrala verjetno kakih 6 mogoče 7 malih postav, ki so se lovile in skakale vmes pa veselo cvilile. Čez obraz se mi je tazpotegnil lahen nasmeh. Za trenutek se me je polastila razigranost in umirjenost 6 ali 7 majhnih živalic poleg mene. Nekaj časa sem jih opazovala. Iznenada je mimo mene priletel metek in zadel majhno živalico, ta je v razku zacvilila, a zdaj ne veselo ampak boleče. Padla je na tla, ravno sem še videla kako so ostale v naglici zbežale. Za sabo sem zališala moške glasove. Govorili so jezik, ki ga nisem razumela. Presrašeno sem ugotovila, da hodijo proti meno oz. proti živali, ki so je ustrelil. Nemo sem začela moliti, da me ne bodo videli.
Upam, da vam je blo dobr men se zdi malo glupo ampak mogoč ni nevem no ja.
Enkrat sem bila na polju in sem videla chimpukse, ki se igrajo. Chimpuksi so majhne pritlikave veverice. So zelo redki in takrat na polju se nisem zavedala, da so tam.
Globoko sem vdihnila. Vonj pravkar dozorelih jabolk in hrušk me je pomiril. Ravno sem namreč zbežala pred velikim belim volkom, ki mu pravimo Katur. Da vam razložim, jaz živim na planetu imenovanem Korkuz. Na tem svetu obstajata samo dve državi in to sta Jorkiv in Kavkar. Glavno mesto Jorkiva je Moorle, od Kavkarja pa Karkaz.
Zresnila sem se in si zbistrila msili. Čas je, da resno pogledam kak je moj položaj, sem pomislila. Torej sem sredi neznane države (Kavkarja) in skoraj pred minuto in pol me je lovil Katur. Najraje bi kričala, jokala, nekoga zadavila. Vzdihnila sem. Šele zdaj je vame treščila resničnost in sesedla sem se na tla. Na oči so mi privrele solze. Verjetno sem kakih 5 minut sedela skrita v visoki travi. Nenadoma je čisto tišino prekinilo tiho, a veselo cviljenje. Dvignila sem glavo ter se ozrla na desno,čez travo sem razbrala verjetno kakih 6 mogoče 7 malih postav, ki so se lovile in skakale vmes pa veselo cvilile. Čez obraz se mi je tazpotegnil lahen nasmeh. Za trenutek se me je polastila razigranost in umirjenost 6 ali 7 majhnih živalic poleg mene. Nekaj časa sem jih opazovala. Iznenada je mimo mene priletel metek in zadel majhno živalico, ta je v razku zacvilila, a zdaj ne veselo ampak boleče. Padla je na tla, ravno sem še videla kako so ostale v naglici zbežale. Za sabo sem zališala moške glasove. Govorili so jezik, ki ga nisem razumela. Presrašeno sem ugotovila, da hodijo proti meno oz. proti živali, ki so je ustrelil. Nemo sem začela moliti, da me ne bodo videli.
Upam, da vam je blo dobr men se zdi malo glupo ampak mogoč ni nevem no ja.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tooooo,gurrrrl!!!!!THIS IS THE WAY, samo tako naprej!
2
Books1_4
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tooooo,gurl!
THIS IS THE WAY, le tako naprejjjjjjj!
THIS IS THE WAY, le tako naprejjjjjjj!
2
Books1_4
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Spremljam.
0
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(32)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(56)
Nič posebnega , že vse vem.
(19)



Pisalnica